Težko se je ne strinjati s Franklom:) - dejansko redko zgreši. Pa vedar bi samo pojasnil s svojega zornega kota (oz. kot jaz to razumem) o kulturi v kateri so prodajalci bolj cenjeni od kulturnikov.
Morda izjava ni šla v smeri, da so prodajalci paštete bolj cenjeni od proizvajalcev kulture. Tu se gre popolnoma strinjati s Fraklom, da je izdelati in prodati dobro pašteto dandanes umetnost - in to sploh ne v tako metaforičnem smislu.
Izjava je po moje ciljala na prodajalce znotraj kuture same, katre t.i. neoliberalne horde tako rade postavljajo za zgled umetnosti, katera če je dobra, ne potrebuje državnih sredstev. Tudi med umetniki imao take, ki se dobro prodajajo. Pisce debelih po tekočem traku sproduciranih kriminalnih, parazgodovinskih, čudaških - predvsem pa trivialnih romanov, producente 30 sezonskih serij kjer se bo vedno nekaj zgodilo šele po oglasih in podobno kulturno rumenilo - oz. čigumi za možgane.
Žal pa je dejstvo, da je praviloma knjiga toliko bolša, kolikor je krajša, da veliko svetovno znanim piscem uspe v resnici napisati le eno zares dobro knjigo (o kateri pa govorijo še generacije), da se najbolj kvalitetna (lterarna) dela praviloma najslabše prodajajo. (je kdo od vas sploh slišal z npr. Bernharta?)
Po mojem je hotel govornik le povdati, da kulture ne gre čisto prepustiti trgu, ker ta pomeni dejansko smrt za kulturo. Lepa ilustracija je dogajanje na časopisnem trgu, kjer rumenilo požira kvaliteto - in ta situacija je bila čudovito in umetniško na zares visokem nivoju prikazana v hrvaški 12 delni seriji NOVINE.