Vse je vprašanje ambicij. Kaj hočeš biti? Gospodar ali hlapec? Na dolgi rok seveda.

Če hočeš biti gospodar boš gledal vrednost podjetij v naboru znanja , tehnologij, tržnega položaja, vpliva na okolje, sinergijske učinke na poslovno okolje, etc.....Če si hlapec po duši (in dejansko) boš gledal predvsem borzno ceno. Tako kot je bilo pri Mercatorju, Pivovarnah, bankah, Heliosu, Kolinski,....

Naj ilustriram iz svojega primera. Sestanek s podpredsednikom korejskega cheabola. Prinesem vzorce izdelkov, najboljše kar premoremo, kar je hkrati tudi špica te panoge v Evropi. Pogoji so konkurenčni. Hočemo dobavljati v njihov sistem. Takole odgovori: " Presenečen sem nad kvaliteto Vaše ponudbe , ampak gospod "Gobim" mi ne delujemo tako. Samo zato ker ste kvalitetno boljši in ugodnejši ne moremo zapustiti svojih partnerjev (dobaviteljev) s katerimo sodelujemo dolga leta. Trdo bomo delali z njimi , da bomo skupaj prišli na vaš nivo. Ampak mogoče nam lahko pomagate na primeru.....

Kako bi reagiral neoliberalec? Boli ga za dolgoletno partnerstvo, šteje samo trenuten dobiček, bonus na koncu leta, ćez 3 leta bom mogoče že drugje....To je filozofija, ki nam jo ponuja neoliberalizem in ta časopis. Vendar se na tak način ne pride med najboljše, niti se tam ne ostane. Mogoče posameznik, narod pa gotovo ne.

Nič ni narobe s tujimi vlaganji. Tuja vlaganja; da ali ne? To je napačno vprašanje. Ključno vprašanje je: Kaj naj ostane naše? Večina finančnega sektorja (tako kot v vseh razvitih državah v Evropi), infrastruktura in ključna nosilna podjetja. Katera? Tista, ki so pomembna za doseganje ciljev državne razvojne politike. (Res, je pa problem , če take politike nimaš.) In kar je najvažnejše ; potrebuješ minimum razvojnega konsenza v nacionalni politični eliti. To pa je že problem njene civilizacijske zrelosti.

Ima Piketty prav? Bolj ali manj ima. S takimi odlivi kapitala ne boš nikoli prišel v prvo ligo. Lep primer je iz slovenske gospodarske zgodovine. Kdaj se je začel gospodarski vzpon slovenskih pokrajin? Z vzpostavitvijo kmečkih hranilnic. S tem, ko je kapital začel ostajati doma in začel tudi tu financirati razvoj,...Danes ni nič drugače.

Kako bi reagiral neoliberalec? Boli ga za dolgoletno partnerstvo, šteje samo trenuten dobiček, bonus na koncu leta, ćez 3 leta bom mogoče že drugje....To je filozofija, ki nam jo ponuja neoliberalizem...

Seveda neoliberalizem tega ne ponuja. Razlog je enostaven, zamenjava dobavitelja prinese cel kup stroškov, kar sklati trenutni dobiček in bonus na koncu leta. Zato je enostavneje stisniti obstoječega dobavitelja, da doseže kvaliteto in ceno, ki jo ponuja Gobim iz vzhodne Evrope. Točno tako, kot vam je razložil Korejec. Problem rešen.

[gobim]
Vse je vprašanje ambicij. Kaj hočeš biti? Gospodar ali hlapec? Na dolgi rok seveda.
Naj ilustriram iz svojega primera. Sestanek s podpredsednikom korejskega cheabola.

Južni Korejci so krasen primer. To revno in nerazvito državo na obrobju dveh azijskih cesarstev so pred in med 2SV Japonci masakrirali vsaj toliko, kot so sile faši-nacistične osi Jugoslavijo. Pri nas je svoje dodala istočasna državljanska vojna, Korejci pa so nekaj let zatem padli v psevdodržavljansko vojno. Potem so dobili na severu totalitarno komunistično dinastijo z gospodarsko šibkimi političnimi botri, na jugu pa vojaško diktaturo z velikim in bogatim gospodarjem - ZDA.

Kaj in kako so Južni Korejci povojno obdobje izkoristili v primerjavi z Jugoslovani, se je lepo videlo ob projektu Jugo Amerika, ki je bil katastrofalen sodobnik precej uspelega modela Hyundai Pony. Od tam naprej so Korejci delali, mi na Balkanu pa smo ideologijo zamenjali z nacionalizmi in mitologijami in za nekaj let tudi s klanjem, pa z vojnim dobičkarstvom, redistribucijskim plenjenjem, prihvatizacijo in razprodajo, en del pa se tolaži z jugo-soci-nostalgijo. Gospodarja menda nimamo, čeprav se nam ne zdi tako. Najbrž imamo več gospodarjev. Korejci pa še danes delajo kot nori.
www.statista.com/cha...very-year/
www.statista.com/cha...hour-week/

Korejci so poleg avtomobilov in množice druge robe (lastnih znamk lastnih podjetij) izvozili tudi ekonomista Ha-Joon Changa, ki je napisal nekaj zanimivih knjig o razvojni ekonomiji - na strokovnem/znanstvenem, bolj poljudnem in tudi čisto mladinskem nivoju.
en.wikipedia.org/wik...Joon_Chang
hajoonchang.net/