[FIN-311684]
Razen zasebnega gospodarstva in podjetnikov donosnost slovenskih obveznic v višini 1,28 odstotka ali 5,28 odstotka ne zanima nikogar drugega. Če govorimo v jeziku Orwellove »Živalske farme« danes se pred nami razkazujejo javnosektorski sindikalni vodje v vsej svoji bedi in blišču ter nas spominjajo na Orwellove podobe zavaljenih prašičev s podobno obrazno mimiko in figuraliko in, ker govorijo popolnoma enako jih je težko razlikovati med seboj. Še posebej je zanimiva podoba glavnega sindikalnega koordinatorja prašiča Napoleona, žive slike diktatorja. Zakaj je Živalska farma aktualna? Zato, ker je le od nas podjetnikov, zasebnega gospodarstva in naših delavcev odvisno ali bomo po naslednjih volitvah živeli v bedi kot garaški konj Boksač...

Delavec zaposlen v zasebnem podjetju je ravno tako neumen kot konj Boksač. Tudi stavko javnega sektorja podpira. Ker pač misli, da morda bo pa še njemu kaj padlo iz bogato obložene javno-sektoraške mize.

Kljub temu, da kakšni delavci pravijo da je njihov šef super, je slednji zanj, ko se enkrat potegne črta, še vedno razredni sovražnik. Kateri delavec pa reče, da ima ima 1.500 EUR plače? Noben. Vsak reče, da ima jurja. Tisti z minimalcem reče, da dobi 600 EUR. Četudi mu na račun pride 700 ali 750 EUR. In to je pokazatelj kako oni gledajo na davke. Briga jih. Davki so problem direktorjev in lastnikov, njih se ne tičejo.

Problem zaposlenih v zasebnem sektorju je, da ne razumejo, da bolj kot naraščajo plače javnega sektorja, bolj bodo morali oni delati, da to plačajo. Zato naj zaposleni to pač plačajo. Če ne razumejo, da Lidija Jerkič dela proti njim, čeprav jo oni plačujejo, potem pač veš, da tem idiotom ni pomoči. In dokler delavec ne bo hotel razmišljati o davkih, o svojih interesih itd., toliko časa naj pač trdo dela in malo zasluži. Morda mu se mu enkrat odpre. Ali pa tudi ne. Zadnjih 25 let se jim ni. Morda se jim bo v naslednjih 25 letih.