Javni sektor = nova aristokracija nasproti plebejcem iz realnega sektorja, ki jih za svoje privilegije, večne službe brez vsakršne odgovornosti, regrese, dodatke, bolniške odsotnosti po želji, po dva meseca dopusta, molzejo skozi nerazumno visoke davke. Seveda so pomembni, saj brez njih država ni funkcionalna ampak kar je preveč je preveč. Ne zgolj gospodarstvo, na trgu globalne konkurenčnosti tudi javne uprave posameznih držav tekmujejo med seboj in tudi javne uprave se morajo obnašati razumno in času primerno. Ampak ne pri nas kjer še vedno bijemo razredni boj (sindikati) in ustvarjamo sovražnike iz tistih, ki so odgovorno prevzeli vlogo kot kapitalisti, kar je pri nas še vedno slišati skrajno slabšalno, ne zgolj zase pač pa za vse, ki jim nudijo delo. In plače le teh bi bile višje, če država ne bi vsak mesec še dodatno "oglobila" dela. In pri javnem in realnem sektorju je velika razlika. Pri javnem sektorju gre iz levega v desni žep, pri realnem pa iz desnega v javni žep.in tudi s tem ne bi bilo verjetno nič narobe, če bi bila usluga javnega sektorja od zdravstva dalje vrhunska. Ampak vsi vemo kakšna je. Slaba! Opravičilo vsem izjemam, povprečje je žal tako.