»Vuja« ne golu je predstava v kateri je slovenska politika sama po sebi postala šport za gledalce, saj smo na nacionalki opazovali vplivne junake, ki so dokazovali slovensko suverenost na evropskem prvenstvu z možnostjo legitimne uporabe državnega nasilja, ki se kaže v demonstrativnem odhodu s prvenstva. Zanimivo je bilo gledati odrasle moške, ki so se kot ljudstvo Iatmul na Papui Novi Gvineji nenehno trkali po prsih. Takšnega heroičnega vzdušja že dolgo ni bilo, vsi so govorili gremo domov, gremo domov, sicer včeraj so nas Danci poslali domov od medalje, še vedno pa se nam obeta dobro šesto, sedmo, osmo...mesto, le premagati bo potrebno še kakšno reprezentanco.

Tisti pa, ki so želeli kot zunanji opazovalci zares razumeti litovska sodnika so obuli njune čevlje, se sprehodili po pravilih in ugotovili da so sodniki imeli prav (no, ne prav 100%), res pa je, da se v tem hipu pravil nista spomnila, so jo pač drugi, samo zaradi tega, pravila niso nič manjša.

Pomembno je, da sta v tem pozabljenem času Štrukljevi sindikati javnega sektorja in Koprivnikarjevi sindikati javnega sektorja sklenila sporazum kako za še eno milijardo oropati podjetnike, zasebno gospodarstvo in delavce v gospodarstvu, tudi upokojence, malo »tumpasta« Jerkičeva podpira njune napore za ropanje članov njenega sindikata, Erjavcu pa tako in tako za blaginjo upokojencev dol visi in ga boli đoka.