[pklada]
Matija Gubec je s svojimi kmeti ("proletariat tedanjega časa") začel dvorno gospodo ("javno upravo tedanjega časa") natikati na kole in požigati gradove ("zgradbe v katerih je bila takratna javna uprava"), ko so davke povišali in so bili višji od desetine.
Ko ti država pobere več kot polovico zasluženega denarja, je čas, da se koga kam natakne.

Fino je to prebrat, v človeku zbudi mladostnega puntarskega duha. Potem se starec spomni, kako je ta Gubec končal in kaj je bilo s staro pravdo, da so o njej prepevali še stoletja kasneje.

Potem pomisli še na to, da država res pobere veliko, ampak da penzije in zdravstvo in šole in socialne podpore in kvadriljon predpisov. Fevdalna gospoda za tisto desetino ni dajala skoraj nič od tega.

Potem začne računati, da je njegov kapitalističen delodajalec podobna zver. Daje mu službo, ampak mu jemlje denar za dobiček, za amortizacijo proizvodnih sredstev, za investicije, za visoke plače uprave itn.

Potem ugotovi, da je vsa zadeva malo bolj kompleksna, in svoj komaj obujeni puntarski duh poteši tako, da prekolne vse moderne graščake in vse zanikrno uhlebljene državne aparatčike. Potem gre nabijat žogo ali pa na glaž vina. :-)