ČE gledamo zgodovino teh parol vidimo neko izredno zanimivo vzporednico. Vodstvo Komunistične partije so se drla avangarda delavskega rezreda. Tako so po vojni pobrali tovarne in prvotne lastnike obtožili tega in onega posledično so jih poslali k matildi in pobrali tovarne. Te pa so predali v upravljanje avangardistom delavskega razreda. sedaj pa pogljemo zgodovino in rezultate takšnega dela. Če pogledam na grobo so vse tovarne propadle in od njih so ostala samo razvaline. Sedaj pa otroci teh v isti stranki ponovno trdijo, da bi dali tovarne delavcem in tukaj spetciljajo na avangardo delavskega razreda, kjer ciljajo, da bi radi bili vodilni v teh tovarnah.

Zato menim, da bi bi bilo dobro, da se naredi neka obsežna analiza razvoja industrije in tovarn od leta 1945 naprej in kje so vse te tovarne bile v lasti pred letom 1945, kje so pristali navedeni lastniki in kje so sedaj te tovarne ali še sploh obratujejo. To bi bila dobra tema FINANC za več kot eno leto. Tema bi bila dobra za pisano izdajo financ.

Tovarne po osamoosvojitvi niso propadle, ampak jih je nova država preko lastninjenja več ali manj nacionalizirala, novi lasniki so jih pa preko finančnega izčrpavanja in zakreditiranosti povečini uničili ali prodali tujcem ali neukim novim lastnikom in upravljalcem.Levji delež lastništva družbemih podjetij so z denacionalizacijo pokasirali nekdanji nacionaliziranci, ki pa sploh niso znali ali znajo gospodariti z vrnjenim lastništvom. Denacionalizacijski upravičenci, kjer prednjači Slo. cerkev so dobesedno izropali velik del družbenega premoženja, brez da bi kaj več koristili sedanji državi Sloveniji.Seveda je tega ropanja kriva naša mlada država s sprejetjem ZDEN povsem na pamet, brez pogleda v prihodnost in v strukturo družbenega premoženja podjetij v materialni proizvodnji, ki je bil v pol stoletni praksi ustvarjen z delom in umom zaposlenih v teh podjetjih, prav tako, kot v podjetjih, ko jih je nacionalizirala oblast po letu 1945.
Delavci v nekdanjih " družbenih " podjetjih smo po logiki denacionalizacije prav tako upravičeni na povračilo solastništva v privatiziranih ( nacionaliziranih )podjetjih po letu 1991, kar bo uspostavilo množično delničarsko lastništvo sedanjih in prihodnjih podjetij v Sloveniji.To bi pa bil tudi edini pravi in pošteni način privatizacije pri nas in zagotovilo, da bo Slovenija izšla iz gospodarske krize ter naraščajočega hlapčevstva na svojo zemlji. Socialdemokracija verjetno želi podobno ureditev lastništva v naši državi, kot jo omenjam v opisani varijanti, sicer jo bo pa slovensko delavno ljudstvo prej ko slej doseglo v sedaj še nepoznani obliki revolucije in družbene preobrazbe.