Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

1011Arist sporočil: 1.037
[sopranos]
> [Endimion]
> Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.
>
>
> Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.

Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.
To sem pisal tudi že v novembru:
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!
Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).

Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

In nato ta uradniček na podlagi teh "čez prst ocen", ki so jih pripravili neki noname, ki so vedeževalci za Bruselj, izračunajo naš strukturni napor.

NE ME ZAJEBAVAT!

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2691515

Strani: 1

sopranos sporočil: 11.404
[1011Arist]
> [sopranos]
> > [Endimion]
> > Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.
> >

> >
> > Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.
>
> Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.

To sem pisal tudi že v novembru:
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!
Tisto bančno luknjo smo sami naračunali. Kar se pa tega strukturnega primakljaja tiče pa jaz preprosto ne verjamem, da nam hočejo škodovati. Škodujemo si prevsem sami. S tem, ko ne privatiziramo, ne liberaliziramo in ne izvajamo reform.
Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
To, da smo imeli toliko tujcev in tako nizko brezposelnost je pač super podatek. Tudi to, da se je veliko investiralo. Problem pa je bil, da so investicije temeljile na zunanjem zadolževanju. In ko so tuje banke hotele denar nazaj, ga pač ni bilo od kje vzeti. Država je tiščala glavo v pesek. Banke so nehale posojati in ves denar pošiljati v tujino. In se je vse skupaj sesulo.
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Glede na to, da imamo 100.000 več upokojencev, manj tujcev in več brezposelnih zame to ni pozitiven podatek. Ker takšno stanje stane in to v obliki višjih davkov, ki jih imamo. Slovenci smo to plačali tako, da smo morali bolj stisniti pas in je naš standard rasel počasneje. Je pa dobro to, da imajo posamezniki in podjetja danes na bankah več denarja in manj kreditov. Da so se podjetja naučila lekcije in ne zaupajo več bankam v takšni meri kot včasih. In da so temu primerno tudi prilagodila investiranje.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Dvomim, da je sedanja višina rasti dolgoročno vzdržna. Leta 2017 so ljudje opravili številne večje nakupe s katerimi so zaradi stranu tudi malo odlašali.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
To kaj je vzdržno in kaj ne, ter to desetinke odstotka natančno izračunati je seveda smešno. Bistveno bolj pomembno je, ali smo v Sloveniji sposobni prepoznati in rešiti težave. Jaz tega ne vidim. Sedaj je nekako tako, da so prilivi v vse blagajne večji. Sindikati javnega sektorja to vidijo in hočejo višje plače. In to je to.

Pri pokojninah bi lahko zadevo vsaj malo bolj usmerili v drugi in tretji steber, a je snimo. Pri zdravstvu malo več racionalizacije zavodov in tudi participatijo bolnikov ter seveda konkurenco pri zavarovalnicah, a spet ni bilo nič narejenega. Šolstvo pod Štrukljem je tudi zašlo v slepo ulico. Pri urejanju prostora smo zadeve zakomplicirali do te mere, da ni več mogoče graditi cenovno dostopnih stanovanj. Nekaj smo sicer delali na integraciji tujcev, a niti približno ne dovolj. Javna uprava dela vedno slabše. Tako da interna dinamika v Sloveniji je dolgoročno gledano dokaj problematična.

Na naslenjo krizo javni sektor ni pripravljen. Gospodarstvo pa je še vedno preveč odvisno od Nemčije. Demografski problem v Sloveniji je tabu teba.

Mene bi tudi malo skrbelo, da vsa start-up scena, ki upravlja z vedno več denarja, glavnino slednjega drži v tujini.

Ampak lej, če vsi ostali mislijo, da je vse super, se ne pustiti motiti.
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).
Koliko se pustimo uradnikom v Bruslju jebati je bolj od nas odvisno. Če nimaš hrbtenice in nekega načrta, potem je pač sprejetje navodil od zunaj nekaj najlažjega. Po drugi strani pa dejanja Slovenije kažejo, da nek načrt in hrbtenica obstajajo. Samo po mojem mnenju so ti načrti napačni. Načrt Slovenije tako je, da ne bo prodajala podjetij v državni lasti. Prav tako se trmasto držimo tega, da Slovenije ne bomo odprli za tuje investicje. Da bomo na številnih področjih omejevali konkurence itd. Ni pomembno kaj nam glede vsega tega pravi EU, OECD itd., mi te nasvete gladko zavračamo.

Tako, da jaz bi se raje vprašal zakaj določena navodila gladko sprejmemo?
Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

In nato ta uradniček na podlagi teh "čez prst ocen", ki so jih pripravili neki noname, ki so vedeževalci za Bruselj, izračunajo naš strukturni napor.

NE ME ZAJEBAVAT!
Če se vodstvo EU in Slovenije zajebavajo, zakaj se ne bi malo še mi? :)

Strani: 1