Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

1011Arist sporočil: 1.043
[sopranos]
> [Endimion]
> Dolga ni bilo 32 milijard ampak okoli 28,7 pred to zadolzitvijo.
>
>
> Primarno gledano, brez placila obresti... Pa gre proracunu zelo dobro. Takega primarnega presezka nismo v zgodovini drzave nikoli imeli.

Ne vem zakaj potem EU institucije pravijo, da se strukturni primanjkljaj Slovenije povečuje. Na zunaj je s tem proračunom še dokaj lepa slika, spodaj pa se dogajajo zadeve, ki niso najboljše. To, da ima vlada celo ideje o zviševanju DDV to tezo potrjuje. Apetiti javnega sektorja so preprosto preveliki, predvsem pa prehitri.
To sem pisal tudi že v novembru:
Strukturni napor je pogruntavščina Bruslja podobna izračunu bančne luknje v Slvoeniji in izhaja iz Pakta o stabilnosti in rasti!
Po posebni "metodologiji", ki ima vrsto pomanjlkjivosti, kot pri izračunu bančne luknje v Sloveniji se "ugotovi", kakšna bi bila gospodarska rast v Sloveniji, če bi bila proizvodna vrzel nič. (to poenostavljeno pomeni, neko normalno število brezposelnih in normalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet) V letu 2007 ali osem smo imeli pri nas dodatno zaposlenih 60.000 tujcev in breposelnost na ravni 55.000 ljudi in veliko izkoriščenost strojev, zato so se podjetja zadolžila za 8 milijard, za obnovitev kapacitet. V tistih razmerah je sedaj za nazaj jasno, da smo imeli "takoimenovano pozitivno vrzel".
Danes pa je stanje vesoljsko daleč od tistih razmer. Še vedno imamo 82.000 brezposelnih, kar pomeni, da je delovno aktivnih bistveno manj kot pred 10 leti in tudi investira se ne tako divje, kar pomeni da so tudi kapacitete normalno izkoriščene.
Res je, da imamo zelo visoko gospodarsko rast, toda mnogo kazalcev kaže, da je dolgoročno vzdržna in ne posebej pregreta.
Ker to ni neka eksaktna znanost se je Bruselj zelo hitro premislil in najprej trdil, da je naša letošnja rast 1 o.t. nad vzdržnostjo in pred nekaj dnevi za povečano gospodarsk rast glede na napovedi rekel, da je zgolj 0,6 o.t. nad dolgoročno vzdržnostjo (ničelno proizvodno vrzeljo).
Mramor je kot dober ekonomist Bruselj pred dvemi leti nagnal v kozji rog, pri njihovem blejanju čez prst o strukturne naporu.
Metodologija za to je zanič in sedaj nam na podlagi te metodologije neki bruseljski birokratek nekaj grozi kot 2. ali tretji najuspešnejši državi po rasti BDP, naj že izvedemo take ukrepe, ki bodo zmanjševali rast (koko podobno z BS in letom 2013).

Skratka nihče še najmanj pa nek bruseljski nižji uradniček nima sposobnosti napovedati prihodnosti. Kako jo napovedujejo za Slovenijo, sem že nekajkrat pokazal z izračuni, kako so jo napovedali pri bančni sanaciji, je tudi znano.

In nato ta uradniček na podlagi teh "čez prst ocen", ki so jih pripravili neki noname, ki so vedeževalci za Bruselj, izračunajo naš strukturni napor.

NE ME ZAJEBAVAT!