Če nimaš lastnih sredstev si na milost in nemilost prepuščen bankam. Se odločijo, da ti zaprejo pipico, te lahko spravijo v stečaj, čeprav imaš več sredstev kot obveznosti. Smo videli kar nekaj takih primerov v preteklosti.

Pa še nekaj je. Banka je res vseeno, če zajebajo firme in posameznike ter njihove družine. Odgovornemu lastniki ni vseeno. In zato se jaz ne čudim, da firme kopičijo denar.

Odlično. Vendarle so se slovenske firme nekaj naučile iz krize. Lastna (likvidna) sredstva so tvoja, takoj na voljo in uporabiš jih lahko po lastni presoji. S kreditom ni nikoli tako. Se pravi, da si fleksibilen (in svoboden).

BTW, iz članka veje nek negativen ton, da je taka količina denarnih sredstev nekaj slabega. Ko pa se poroča, da ima Apple 250 milijard neto denarne pozicije pa vsi padajo v nezavest, češ kako je dober. Čemu dvojna merila?

Članek je izrazito pristranski. Mogoče bi novinar moral dodati še kakšno pojasnilo, disclaimer. Mogoče se ukvarja s trženjem finančnih storitev.

150 mio kot oportunitetni strošek? Kakšen bo oportunitetni strošek, ko bodo banke zaprle pipo? Vprašanje ni če, ampak samo kdaj.

www.gfmag.com/magazi...sh-25-2016

www.quora.com/What-b...uid-assets

www.cnbc.com/2012/02...ml?slide=1

ZAdnjič podobna zgodba z gospodinjstvi - še nikoli toliko denarja. Ne vem čemu to napadanje gotovine? Seveda je vprašanje retorično, ker se ve da nekdo plača takšne članke.

[0221EF13]
ZAdnjič podobna zgodba z gospodinjstvi - še nikoli toliko denarja. Ne vem čemu to napadanje gotovine? Seveda je vprašanje retorično, ker se ve da nekdo plača takšne članke.

Banke?

[pobalin]
> [0221EF13]
> ZAdnjič podobna zgodba z gospodinjstvi - še nikoli toliko denarja. Ne vem čemu to napadanje gotovine? Seveda je vprašanje retorično, ker se ve da nekdo plača takšne članke.

Banke?

Ne samo banke. V bistvu je državljan, ki samo varčuje (torej škrtuh) ekonomsko gledano nezaželjen, če ne celo škodljiv. Obstoječ ekonomski motor namreč deluje na trošenje, najprej zapraviti to kar zaslužiš, potem še prihodnje zaslužke. Če bi se vsi subjekti začeli obnašati maksimalno racionalno, potem propade obstoječ ekonomski model.

Moja replika se je nanašala na tole namigovanje brez utemeljitve.

ker se ve da nekdo plača takšne članke.

To je vse res kar si napisal (le da sma solventnost podjetja ni edina rec ki te lahko porine v stecaj).

Ampak tole kopicenje denarja podjetij ne gre skup z vecnim mantranjem MSP jev, da ce bi davki bili nizji, da bi pa pol vec ostalo in bi investirali, ker bi meli kj investirat. Ce lah v spajzo pospravijo dve milijardi skoz ono cemur smo rekli kriza. Prej bi mislil da so se proizvodne kapacitete ki so se bile napihnile do leta 2008, zdaj uskladile z dejansko zmoznostjo prodaje. Ne kar pocez ampak celostno gledano.

[Endimion]
To je vse res kar si napisal (le da sma solventnost podjetja ni edina rec ki te lahko porine v stecaj).

Ja, so še druge. Ampak tole ena taka, ko lahko dobro podjetje zajeba.

Ampak tole kopicenje denarja podjetij ne gre skup z vecnim mantranjem MSP jev, da ce bi davki bili nizji, da bi pa pol vec ostalo in bi investirali, ker bi meli kj investirat. Ce lah v spajzo pospravijo dve milijardi skoz ono cemur smo rekli kriza. Prej bi mislil da so se proizvodne kapacitete ki so se bile napihnile do leta 2008, zdaj uskladile z dejansko zmoznostjo prodaje. Ne kar pocez ampak celostno gledano.

No, mislim, da se zadeve ne izključujejo. Recimo hočeš investirati 5 mio. EUR, na računu imaš pa 2 mio EUR. Banka ti da 4 mio, ti daš 1 mio, 1 mio imaš pa še na računu. Da če imaš kakšen neplaniran izpad prihodkov, da še vedno lahko servisiraš dolg.

Druga stvar je, da podjetja po slabih izkušnjah z bankami morda niso pripravljena več vzeti toliko kreditov kot včasih. Nekatera morda investirajo samo s presežnimi sredstvi. Druga morda kljub kreditom zagotavljajo večji delež lastnih sredstev.

Ena podjetja morda kljub gospodarski rasti morda ne vidijo prave priložnost za investiranje, druga manjša morda razmišljajo, da je vlaganje v razširitev poslovanja povezano s prevelikim tveganjem itd. In zato pač kopičijo sredstva. Eni se pač prej vrnejo na pot optimizma kot drugi. Odvisno od osebnih izkušenj, položaja v katerem so, načrtov, ki jih imajo, pogleda na svet itd.

Problem v Slovenije je tudi to, da imamo precej nerazvit kapitalski trg. Zato so podjetja preveč odvisna od bank. Banke so pa muhaste in nestabilne ter predvsem neprofesionalne. Zato se tukaj podjetja ne morejo obnašati tako, kot se lahko v kakšni drugi državi z bolj razvitim kapitalskim trgom.

Pa podjetja, ki so vezana predvsem na slovenski trg so šele letos malo bolje zadihala. Tako, da bodo v primerjavi z izvoznimi podjetji, vlagala z zamudo.

In za konec, to, da imajo podjetja malo rezerve res ni slabo. Da ko bo prišla nova kriza, ne bodo takoj počepnila, ampak bodo imela dovolj notranje rezerve, da se prilagodijo.