[kajulci]
> [0513ANITO]
> Glede na to, da so Južno železnico (odsek je bil zgrajen tam leta 1856) obzidali z bajtami, naj sanacijo hrupa plačajo graditelji hiš in tisti prišleki, ki jih hrup moti.

Ene stvari so v pristojnosti obcin in drzave, in prav je tako. Infrastrukturo pac rabimo, in ti je najbrz nisi pripravljen graditi s svojim denarjem? In izgradnja infrastrukture pac prinese s seboj tudi druge povecane stroske. Kajti, pred dvesto leti, ko so zgradili zeleznico, je tam peljal en vlak na dan. Tezko se ljudem ocita, da so bili glupi, ker so tam postavili hise, a ne? Ce zasledujem tvojo logiko, potem je bistveno, kaj ke bilo prej, proga ali hise. Hise so torej bile bistveno prej, kot pa drugi tir in posledicno bistveno povecana kolicina tovornih vlakov. Se pravi da povecana kolicina tovornih vlakov ne sme obremenjevati ze obstojece proge, ergo je potrebno drugi tir zgraditi v celoti ma novo, cez celo Slovenijo, cez gozdove in pasnike, kjer nekaj kilometrov okoli ni nobene hise. A si predstavljas, kaksen strosek bi bil sele to? In kaj je zdaj bolje/ceneje, postaviti protihrupne ograje, ali celo Slo prepresti z novimi progami? Ali pa pac ne imeti drugega tira, od katerega bos imel koristi tudi ti? In ce bos imel koristi tudi ti, zakaj bi torej morali celotno breme razvoja nositi samo stanovalci ob progi? Sirsa slika fantje, sirsa slika. Razvoj pac stane in dovolj je ze tega strasnega egoizma c Sloveniji. Vsi bi imeli samo (brezplacne) koristi, s skodo pa naj se ukvarjajo posamezniki. Ne bo slo.

Vse do leta 2010 je veljala prostorska rezervacija v Dolgoročnem prostorskem planu za zahodni železniški obvoz Ljubljane (za tovorni promet) smer S-Z; to je načrtovala že uprava jugoslovanskih železnic; uprava slovenskih železnic je pa seveda "bolj brihtna" in vse načrtuje kar skozi gosto naseljena stanovanjska območja - pa obremenjevanje prebivalstva s hrupom, s treslaji, ipd., gor ali dol...