[bc123a]
No, prej sem razumel, da bo srednji management neproporcionalno na udaru... dajmo reči, odveč bodo toliko kot se bo zmanjšalo število podrejenih plus optimizirali procesi (recimo da rečemo da je bil srednji management sedaj brez potrebe prenaphnjen, in je to samo normalizacija...)

Se strinjam, marsikje prenapihnjen.

50% telesales, God almighty.

A nismo ravno o tem debatirali leta nazaj da je tole s prodajniki res že čisti absurd?

Večina na 4 urah, torej recimo da bolj tretjina.

Skratka po moje to nima veze z roboti toliko kot se želi prikazati, gre za prepotrebno normalizacijo in čiščenje absurdov....

Koliko prodajniki so finance imele ko so postale dnevnik, in koliko 2007-2008? Verjetno so se številke vsepovsod napihnila ker je to bila mantra da je važno prodati, ne pa naredit.

Nimam teh podatkov. Niti ni pomembno, ker je ključno še nekaj drugega.

Telesales pri časopisih je imel v večini primerov posredno vlogo.

Nedolgo nazaj so bili pridhodki časopisov 70:30 ali celo 80:20 za oglase vs naročnine. Naloga telesalesa tako ni bila delati dobiček s prodajo naročnin, ampak je bil KPI čim več naročnin, s čimer se je zagotavljal čim večji doseg. kar si potreboval za oglase. Torej telesales je gradil platforo za oglase. Ni se veliko pozornosti namenjalo "koliko ostane od naročnine". Če nisi naredil z naročnino izgube, je bilo že dovolj dobro.
Zato si imel lahko celo armijo ljudi, ki je prepričevala druge ljudi, naj kupijo časopis, itak jim za enako vrednsot dajo še darilo. Samo vzemi, večina bo vsaj prelistala.

Zato je večina časopisov brez težav lahko preživela 30-50% padec naklade, ker se v dobičku to ne pozna nujno kaj veliko. Padec oglasov je pa čista izguba.

O tem sva že kakšno leto nazaj: forum.finance.si/?m=...453&single

Oglasi so dol od 50-80%. Razmerje se je spremenilo proti 60:40 ali 70:30 za naročnine. Naročnine so postale core biznis. Strošek prodaje oz "koliko ostane" tako postaja precej pomembnejši. In ko želiš to uredit, ti ne ostane kaj dosti drugega kot izkoriščanje tehnologije.

OK, se strinjam, to ni najboljši primer v tej konkretni debati, ker pol tega bi lahko naredil že 10 let nazaj, če bi želel (oz. razumel).

Ampak za ponazoritev, kako bo to šlo, pa je....

[Gustl]
Nimam teh podatkov. Niti ni pomembno, ker je ključno še nekaj drugega.

Lahko ti zagotovim, da to ni samo fenomen casopisov ali medijev. Obstaja en velik slovenski koncern, ki ima za "vecnega direktorja" cloveka, ki je bil nekdaj v svoji karieri prodajnik.

In kljub temu, da na pralnih strojih ne delas prihodka z reklamami, je tam bila cisto ista zgodba, zato je ta koncern v krizi skoraj crknil in se sele po tem zavedel (baje, tako mi pravijo) da je treba tudi kaj novega naredit, ne samo nabijat provizije prodajnikom.

Sklepam da je podobna zadeva prakticno vsepovsod, v zasebnem in javnem sektorju se je namrec razbohotila administracija (oziroma zahteve po vedno vec birokracije in pisarije). Stvar je postala nemogoca, v javnem sektorju gotovo to pozre 10-20% produktivnosti, v zasebnem pa odvisno od firme, verjetno.

Tako da se vrnimo nazaj k izhodiscni tezi: ne gre za robotizacijo, ampak za normalizacijo. Tam kjer obstaja moznost avtomatizacije, bodo podjetja odavtomatizirala nepotreben speh, tam kjer ne, ga bodo porezala.

Ce v firmi z 1/3 prodajnikov o kateri si govoril, ne bi bilo avtomatizacije, bi njihova delovna mesta sla v tri krasne tudi brez avtomatike. Pac jih ne bi bilo vec. V vrtcih tudi uvajajo e-igralnice, e-dnevnike, e-priprave in kaj je se tega sranja.

Ampak ce ne bi bilo resitev na "e-", bi jih pa enostavno morali ukiniti, in vrtce furati tako kot 20 let nazaj, ko tega crapa se ni bilo, pa ni otrokom nic manjkalo. Ker stvar je sla v tej smeri, da so vzgojiteljice bile ze velik del casa tajnice in administratorke.