Je bistveno boljse od Milojkine reforme. Je pa tocka (1) z zasebno zavarovalnisko pobudo neizvedljiva, saj zavarovalnine ne morejo biti odvisne od place. To je mogoce le v sistemu z enim placnikom. Ker je spreminjanje placil politicno tezko ga tudi ni mogoce izlociti iz reforme, saj ga bo potem se bistveno tezje izvesti. Reforma, kjer vsak placuje enako zavarovalnino, drzava pa doplacuje tistim, ki imajo prenizke dohodke se na prvi pogled ne razlikuje bistveno od sedanjega sistema. Ampak se. V njej nekdo s 6.000 evri ne subvencionira zdravstva nekomu z 2.000 evri, ampak le nekomu s 700 evri. Je bolj socialna in manj socialisticna.
Sicer pa sta prva in druga tocka krasno izhodisce. Za zacetek osnovna kosarica in placevanje po ucinku, potem izenacitev bolnisnic (in izlocitev osebja iz sistema javnih usluzbencev, kar omogoci meritokracijo). Privatizacija zdrastvenih ustanov do ravni, ko je drzava prisotna le tam, kjer trzno ni zanimivo (pokriva zahteve do zdravstva, ki niso trzno smiselne, so pa politicno prisotne).