[sopranos]
> [MarijanMacek]
> > [sopranos]
> > > [MarijanMacek]
> ....
>
Ker si očitno star tam čez 50. let, verjetno poznaš tudi malo zgodovine. In dobro veš, da se pri nas standardi v recimo šolstvu in predšolski vzgoji niso uveljavili zaradi nekih znanstvenih dognanj, ampak zaradi kruhoborstva. In to je, da je po letu 90. število novorojencev drastično upadlo, kar je privedlo do tega, da je število učiteljev postalo preveliko. In da bi se izognili odpuščanju, so dvignili standarde ter tako ta strošek prevalili na vse nas. In to je zame svinjarija.

Bom ti odgovoril samo na ta šolski primer iz moje lastne izkušnje, debata je že preobsežna. Ko sem žulil šolske klopi konec 50 in v 60 letih prejšnega stoletja je bilo normalno imeti v razredu preko 30, včasih celo 40 učencev. Seveda se nam je vsem zdelo to povsem normalno. In nato smo doživeli "spreobrnjenje" v 4. gimnaziji. kar naenkrat nas je bilo razredu o prvotnih 32 vpisanih vključno z repetenti samo še 23. Šele takrat smo se zavedali, kako drugačno je šolsko delo z pol manjšim razredom, da ne povem kakšen je bil odnos na faksu, ko nas je bilo zadnja 3 leta samo še 18 študentov. In ko se je šolal moj najmlajši sin v koncem 90-tih je bilo v razredu dokaj razumno število dece, okoli 20. Vprašanje je samo, do kod se lahko javno finančno vzdržno gre. In Slovenija je hvala bogu ena bogatejših držav na svetu tako glede BDP na prebivalca, po podatkih svetovne banke smo na 38. mestu med 187 analiziranimi) kakor tudi korigirano na kupno moč. In ne vidim razloga, da bi se vračali v stare čase.
Vsekakor je pa ključno vprašanje do kod se sme iti z varčevanjem. Verjetno veš, da še nobene ekonomske krize niso rešili z varčevanjem, lep primer je reševanje zadnje krize na obeh stranh Atlantika. In tudi trenutni gospodarski trendi so dobri in za panične ukrepe ala ZUJF ni potrebe.

[MarijanMacek]
> [sopranos]
> > [MarijanMacek]
> > > [sopranos]
> > > > [MarijanMacek]
> > ....
> >
> Ker si očitno star tam čez 50. let, verjetno poznaš tudi malo zgodovine. In dobro veš, da se pri nas standardi v recimo šolstvu in predšolski vzgoji niso uveljavili zaradi nekih znanstvenih dognanj, ampak zaradi kruhoborstva. In to je, da je po letu 90. število novorojencev drastično upadlo, kar je privedlo do tega, da je število učiteljev postalo preveliko. In da bi se izognili odpuščanju, so dvignili standarde ter tako ta strošek prevalili na vse nas. In to je zame svinjarija.

Bom ti odgovoril samo na ta šolski primer iz moje lastne izkušnje, debata je že preobsežna. Ko sem žulil šolske klopi konec 50 in v 60 letih prejšnega stoletja je bilo normalno imeti v razredu preko 30, včasih celo 40 učencev. Seveda se nam je vsem zdelo to povsem normalno. In nato smo doživeli "spreobrnjenje" v 4. gimnaziji. kar naenkrat nas je bilo razredu o prvotnih 32 vpisanih vključno z repetenti samo še 23. Šele takrat smo se zavedali, kako drugačno je šolsko delo z pol manjšim razredom, da ne povem kakšen je bil odnos na faksu, ko nas je bilo zadnja 3 leta samo še 18 študentov. In ko se je šolal moj najmlajši sin v koncem 90-tih je bilo v razredu dokaj razumno število dece, okoli 20. Vprašanje je samo, do kod se lahko javno finančno vzdržno gre. In Slovenija je hvala bogu ena bogatejših držav na svetu tako glede BDP na prebivalca, po podatkih svetovne banke smo na 38. mestu med 187 analiziranimi) kakor tudi korigirano na kupno moč. In ne vidim razloga, da bi se vračali v stare čase.
Vsekakor je pa ključno vprašanje do kod se sme iti z varčevanjem. Verjetno veš, da še nobene ekonomske krize niso rešili z varčevanjem, lep primer je reševanje zadnje krize na obeh stranh Atlantika. In tudi trenutni gospodarski trendi so dobri in za panične ukrepe ala ZUJF ni potrebe.

Ja, ampak to je nek subjektiven občutek, ki ne temelji na podatkih.

Saj jaz nisem za to, da se kar vse poreže. Ali pa da se da v razred 40 otrok.

Ampak ti očitno nočeš razumeti, kako škodljive in daljnosežne so posledice neke hipne odločitve kar tako čez palec, da se je nekaj 100 ljudem rešilo službo.

Recimo v občinah, morajo zaradi višjih normativov graditi nove vrtce, šole, telovadnice, prizidke itd. Pa čeprav vedo, da se bo čez nekaj let zadeva obrnila in bodo imeli še prevelike kapacitete. Občine so se morale za te investicije zadolževate in zadržati številne druge prav tako pomembne investicije. Hkrati pa bodo imele v prihodnosti velike fiksne stroške. Ampak tebi je to pač vseeno. Tako kot je vseeno vseh ljudem, ki s tujim po koprivah.

In to, da varčevanje na nekaterih področjih ni rešitev, je laž, ki jo stalno ponavljajo sindikati. Vse države, ki so se izvile iz krize so varčevale. Slovenija je ena redkih držav, ki se je prva 3-4 leta krize pretvarjala, da če bo dovolj časa ignoirala dejstva, da bodo dejstva izginila. In posledica tega tiščanja glave v pesek je to, da ima Slovenija danes 20+ milijard EUR dolga več, kot ga je imela ob začetku krize.

Samo še Grki so se bolj zajebavali kot Slovenija, pa vidiš kje so sedaj.

Španci, Irci, Nemci, Balti itd. so resno pristopili k reševanju krize in številni so kar hitro izplavali iz krize. V Španiji npr. se je brezposelnost skoraj prepolovila. Nemce se tako kritizira zaradi varčevanja, pa imajo zadnja leta solidno gospodarsko rast, proračunski presežek in rekordno nizko brezposelnost. Tudi v ZDA so varčevali. Odpustili so veliko število javnih uslužbencev. Mesta so bankrotirala. Tudi to kar so vložili v banke in avtomobilsko indurstrijo so si zaradi hitrega ukrepanja več ali manj povrnili.Sploh so pa Američani zaradi dejstva, da je dolar svetovna valuta, v priviligiranem položaju. In si določene druge države tega ne morejo privoščiti.