[sopranos]
> [MarijanMacek]

Potem se bolj nagibaš k odpuščanju ali statusu quo?

Se najbolj nagibam h gnilim kompromisom. politika je namreč umetnost mogočega.

Kar se pa tiče primerljivosti, bom pa tako rekel. Dajmo najprej dopustiti zasebno šolstvo, zdravstvo itd. pa bomo potem videli kje smo.

No, obstaja zelo bogata država, ki ima predvsem zasebno zdravstvo/zavarovalništvo. In glej zlomka, ta država porabi za zdravstvo precej večji delež BDP kakor primerljive države na enakem nivoju BDP/cap. Rezultat zdravstva te bogate države je pa v glavnem neprimerljiv z zdravstvom referenčnih držav. O tem je bila kakšen teden nazaj bila v eni od sobotnih prilog(?)zanimiva novička. Načelno pa zasebno šolstvo in zdravstvo jemljeta iz istega korita, dokler seveda ne postaneta od države neodvisna, kar pa vsaj pri nas sploh ni res vsaj za šolstvo ne.

In ko se že vse tako izvzema iz državne in javne uprave. Naj ima vsak učenec, dijak, študent nekakšno glavarino. In potem naj ti ljudje z nogami in denarjem glasujejo kam bodo šli. Pa naj bo razlika med šolami ta, da bo v javnih šolah prostore in plače določal Štrukelj, v zasebnem pa jo bo določal direktor. Pa mi boš potem povedal, ali so plače primerljive. Ker sedaj mi tega ne moreš narediti, ker se pri nas prav trudimo, da do zasebne pobude ne bi prišlo.

Ko te moti sindikalna dejavnost, te spominjam na članek v današnji Mladini, kjer je prikazana lepa obratna korelacija med sindikalno organiziranostjo in bogatsvom vrhuške. Kakor je začela v 80 padati sindikalna organiziranost se je povečevalo bogatsvo bogati, in seveda naraščala revščina ostalih. sam sem sicer s sindikati prekinil v sredini 80-tih.

Pa a veš kaj je razlika med zasebnikom in javnim uslužbencem? V zasebni firmi je delavec zato, ker delodajalec verjame/ve/si je izračunal, da dotičnega delavca rabi, ker ima od njega njegova firma korist. V javnem sektorju je pa veliko ljudi zaposlenih, prejemajo plačo glede na naziv, delovno mesto, izobrazbo in delovne dobe, pa četudi je njihov doprinos k delovanju dotičnega organa, službe itd. nič ali je celo negativna. Ampak pri nas se samo pogleda kakšen naziv ima en in kakšen naziv ima drug, ter seveda plača. Ne pogleda se pa v vsebino. Da mora zaposleni v zasebnem sektorju narediti 2x ali 3x več kot ta v javnem sektorju. Da je zaposleni v zasebnem sektorju lahko tudi odpuščen ali degradiran itd.

Če bi kdarkoli delal v raziskovalnem sektorju, za ostali JS ne vem, bi hitro ugotovil da temu v glavnem ni tako. Sam sem že vseh 26 let odkar sem spet v JS lepo na letni pogodbi, pa še v penzjon me ne spustijo, ker nadšef dobro ve, čemu me plačuje.

Aja, pa še to mi povej, zakaj za vraga mora pri nas ministrstvo določati število otrok v razredu, pa igralno površino itd.? Kot da je to najbolj pomembno pri otrokovem razvoju. Po tej logiki bi lahko potem ocenjevali primernost staršev za vzgojo otrok po tem, koliko zaslužijo, kako veliko stanovanje imajo in ali enega ali več otrok.

In to, čemer ti nasprotuješ je za mene ključna dejavnost države. Država mora omogočiti recimo infrastrukturo za gospodarstvo, če pa hoče gospodarstvo dobiti šolane kadre, mora šolstvo biti na določenem nivoju. In zato se postavljajo šolstvu neki parametri. Koliko so pomembni se za razvoj se da razpravljati, toda v razvitem svetu veljajo določene premise. na žalost je pa štarševstvo ena od redkih dejavnosti, ki jo lahko opravlja vsak, primeren ali neprimeren. pa sam finančni položaj nima kaj dosti s tem, res pa revščina spremlja raje manj sposobne kot sposobne. Prav podobno bi lahko zanikal tudi potrebo po okoljski regulativi ali pa po prometni, kar ti je bolj drago.

In podobno je za zdravstvo.

Sploh pa zakaj številni omejenci v Sloveniji potegnejo enačaj med javnim zdravstvom/šolstvom in zaposlenimi v javnem sektorju? Zakaj ne bi mogli imeti zasebne klinike, ki bi se financirala iz javnih sredstev? Naj javne zavarovalnice kupujejo storitve na trgu. In jih bodo kupile od tistega, ki da najboljšo ponudbo.

In konec koncev, zakaj bi morali imeti samo eno zavarovalnico? Zakaj jih ne bi imeli več, tudi zasebne zavarovalnice? Mi boš bluzil od dobička? Ker lahko se spustiva tudi v to temo, če hočeš.

Nekaj o tem sem ti že odgovoril. Vsekakor bi lahko imeli zasebne klinike, oziroma bi bilo najbolje, če bi vse zdr. ustanove ponujale storitve na trgu. Toda pozor, pred leti sem poslušal radijski klepet. Problematika nujna medicinska pomoč v primeru nesreče. In privatniki so tej obvezi javno nasprotovaličeš: Mi imamo naročene paciente ob določeni uri, ki ne smejo čakat... Kot da pacient v ZD pa lahko čaka. In verjetno se spomniš primera privatne zdravnice, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi odklonitve prve pomoči ob nesreči. Dokler je bila NMP pač tako organizirana se pač tako izvaja. In vsak zdravnik je vedno in povsod zavezan pomagat ogroženemu, dokler s tem ne ogroža sebe (ali nekaj takega)

Zakaj pa imamo eno zavarovalnico je pa dobro vprašanje. Sam bi raje imel izbiro, toda izkazuje se, da je ta ena zavarovalnica mnogokrat cenejša od večih, ki večino "dobička" vlagajo v promocijo česar sploh ni potrebno promovirat.

[MarijanMacek]
> [sopranos]
> > [MarijanMacek]
....
> Potem se bolj nagibaš k odpuščanju ali statusu quo?

Se najbolj nagibam h gnilim kompromisom. politika je namreč umetnost mogočega.

Ja, ne imenujejo se zastonj GNILI kompromisi. :) Če dam primerjavo s tehniko, kdaj je stara, utečena in preizkušena tehnologija bolj učinkovita kot nova, boljša tehnologija. In šele s časoma, ko se ta tehnologija izpili, prav tako tudi njena uporaba, potem nova tehnologija bistveno preseže staro. Ampak mi nimamo ne novega koncepta, tudi starega ne optimiziramo. Mi povsod kar nekaj kvačkamo. In posledica tega je, da tudi tisto kar je včasih delovalo, danes deluje slabše.

>
> Kar se pa tiče primerljivosti, bom pa tako rekel. Dajmo najprej dopustiti zasebno šolstvo, zdravstvo itd. pa bomo potem videli kje smo.
>

No, obstaja zelo bogata država, ki ima predvsem zasebno zdravstvo/zavarovalništvo. In glej zlomka, ta država porabi za zdravstvo precej večji delež BDP kakor primerljive države na enakem nivoju BDP/cap. Rezultat zdravstva te bogate države je pa v glavnem neprimerljiv z zdravstvom referenčnih držav. O tem je bila kakšen teden nazaj bila v eni od sobotnih prilog(?)zanimiva novička. Načelno pa zasebno šolstvo in zdravstvo jemljeta iz istega korita, dokler seveda ne postaneta od države neodvisna, kar pa vsaj pri nas sploh ni res vsaj za šolstvo ne.

Ja, lahko je dati za take primere ZDA. Pa vendar, obstajajo tudi druge države, ki so bogate in imajo zadeve ustrezneje rešene. Aja, pa da se še malo pri ZDA ustavim, oni ne plačujejo tako drago recimo zdravstvenih storitev zato, ker bi bila to posledica delovanja trga. Ampak ravno nasprotno, ZDA so v številnih industrijah dopustile močne oligopole, ki pa seveda izkrivljajo trg in onemogočajo konkurenco. Vse to pa je posledica političnega sistema, ki ima že v svoje temelje vgrajeno korupcijo.

> In ko se že vse tako izvzema iz državne in javne uprave. Naj ima vsak učenec, dijak, študent nekakšno glavarino. In potem naj ti ljudje z nogami in denarjem glasujejo kam bodo šli. Pa naj bo razlika med šolami ta, da bo v javnih šolah prostore in plače določal Štrukelj, v zasebnem pa jo bo določal direktor. Pa mi boš potem povedal, ali so plače primerljive. Ker sedaj mi tega ne moreš narediti, ker se pri nas prav trudimo, da do zasebne pobude ne bi prišlo.

Ko te moti sindikalna dejavnost, te spominjam na članek v današnji Mladini, kjer je prikazana lepa obratna korelacija med sindikalno organiziranostjo in bogatsvom vrhuške. Kakor je začela v 80 padati sindikalna organiziranost se je povečevalo bogatsvo bogati, in seveda naraščala revščina ostalih. sam sem sicer s sindikati prekinil v sredini 80-tih.

Mene ne moti sindikalna dejavnost sama po sebi. Tako kot me motijo tržne deviacije, ko pride do monopola, me motijo tudi sindikalne diviacije. Ni naloga sindikatov, da delajo politiko! Sindikati bi se morali za pravice delavcev boriti v konkretnih podjetjih. Sploh pa bi se morali slovenski sindikati zavedati, da ne moremo obrniti časa nazaj ali spraviti pasto nazaj v tubo. Sindikati pri nas hočejo zamrzniti stanje kot je bilo v letu 1960. A to ne gre. Treba je iti naprej s časom. In ga pomagati sooblikovati. Najti načine, ki bodo dobri za vse vpletene. Ne pa vpiti parole iz časa komunizma.

>
> Pa a veš kaj je razlika med zasebnikom in javnim uslužbencem? V zasebni firmi je delavec zato, ker delodajalec verjame/ve/si je izračunal, da dotičnega delavca rabi, ker ima od njega njegova firma korist. V javnem sektorju je pa veliko ljudi zaposlenih, prejemajo plačo glede na naziv, delovno mesto, izobrazbo in delovne dobe, pa četudi je njihov doprinos k delovanju dotičnega organa, službe itd. nič ali je celo negativna. Ampak pri nas se samo pogleda kakšen naziv ima en in kakšen naziv ima drug, ter seveda plača. Ne pogleda se pa v vsebino. Da mora zaposleni v zasebnem sektorju narediti 2x ali 3x več kot ta v javnem sektorju. Da je zaposleni v zasebnem sektorju lahko tudi odpuščen ali degradiran itd.
>

Če bi kdarkoli delal v raziskovalnem sektorju, za ostali JS ne vem, bi hitro ugotovil da temu v glavnem ni tako. Sam sem že vseh 26 let odkar sem spet v JS lepo na letni pogodbi, pa še v penzjon me ne spustijo, ker nadšef dobro ve, čemu me plačuje.

No, če delaš v raziskovalnem delu, potem moraš biti bolj dovzeten za dejstva, naravne zakone, številke itd. kot velika večina zaposlenih v javnem sektorju. Jaz dokaj dobro razumem javni sektor in vlogo, ki jo ta igra v družbi. In ta vloga bi morala biti pozitivna. A žal je tako, da se je v Sloveniji izrodila. Izrodila se je pa tudi iz tega, ker ljudje ne poznajo tako vloge javnega kot tudi vloge zasebnega sktorja.

> Aja, pa še to mi povej, zakaj za vraga mora pri nas ministrstvo določati število otrok v razredu, pa igralno površino itd.? Kot da je to najbolj pomembno pri otrokovem razvoju. Po tej logiki bi lahko potem ocenjevali primernost staršev za vzgojo otrok po tem, koliko zaslužijo, kako veliko stanovanje imajo in ali enega ali več otrok.
>

In to, čemer ti nasprotuješ je za mene ključna dejavnost države. Država mora omogočiti recimo infrastrukturo za gospodarstvo, če pa hoče gospodarstvo dobiti šolane kadre, mora šolstvo biti na določenem nivoju. In zato se postavljajo šolstvu neki parametri. Koliko so pomembni se za razvoj se da razpravljati, toda v razvitem svetu veljajo določene premise. na žalost je pa štarševstvo ena od redkih dejavnosti, ki jo lahko opravlja vsak, primeren ali neprimeren. pa sam finančni položaj nima kaj dosti s tem, res pa revščina spremlja raje manj sposobne kot sposobne. Prav podobno bi lahko zanikal tudi potrebo po okoljski regulativi ali pa po prometni, kar ti je bolj drago.

Ker si očitno star tam čez 50. let, verjetno poznaš tudi malo zgodovine. In dobro veš, da se pri nas standardi v recimo šolstvu in predšolski vzgoji niso uveljavili zaradi nekih znanstvenih dognanj, ampak zaradi kruhoborstva. In to je, da je po letu 90. število novorojencev drastično upadlo, kar je privedlo do tega, da je število učiteljev postalo preveliko. In da bi se izognili odpuščanju, so dvignili standarde ter tako ta strošek prevalili na vse nas. In to je zame svinjarija. Tako kot je svinjarija, da so 150.000 ljudi poslali v penzijo, čeprav so več kot očitno še bili sposobni delati. Na sedanje in prihodnje generacije se je s takšno lahkoto preneslo gromozansko breme, ki sedaj duši Slovenijo. In mladi tega niso pripravljeni plačevati, zato se jih ogromne tudi izseljuje.Če le imajo možnost.

> In podobno je za zdravstvo.
>
> Sploh pa zakaj številni omejenci v Sloveniji potegnejo enačaj med javnim zdravstvom/šolstvom in zaposlenimi v javnem sektorju? Zakaj ne bi mogli imeti zasebne klinike, ki bi se financirala iz javnih sredstev? Naj javne zavarovalnice kupujejo storitve na trgu. In jih bodo kupile od tistega, ki da najboljšo ponudbo.
>
> In konec koncev, zakaj bi morali imeti samo eno zavarovalnico? Zakaj jih ne bi imeli več, tudi zasebne zavarovalnice? Mi boš bluzil od dobička? Ker lahko se spustiva tudi v to temo, če hočeš.

Nekaj o tem sem ti že odgovoril. Vsekakor bi lahko imeli zasebne klinike, oziroma bi bilo najbolje, če bi vse zdr. ustanove ponujale storitve na trgu. Toda pozor, pred leti sem poslušal radijski klepet. Problematika nujna medicinska pomoč v primeru nesreče. In privatniki so tej obvezi javno nasprotovaličeš: Mi imamo naročene paciente ob določeni uri, ki ne smejo čakat... Kot da pacient v ZD pa lahko čaka. In verjetno se spomniš primera privatne zdravnice, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi odklonitve prve pomoči ob nesreči. Dokler je bila NMP pač tako organizirana se pač tako izvaja. In vsak zdravnik je vedno in povsod zavezan pomagat ogroženemu, dokler s tem ne ogroža sebe (ali nekaj takega)

Daj to pravljico komu drugemu razlagaj. Ker to preprosto ne drži. Obstaja delitev dela, organizacija dela itd. In se brez problema da vzpostaviti sistem, ki deluje.

Zakaj pa imamo eno zavarovalnico je pa dobro vprašanje. Sam bi raje imel izbiro, toda izkazuje se, da je ta ena zavarovalnica mnogokrat cenejša od večih, ki večino "dobička" vlagajo v promocijo česar sploh ni potrebno promovirat.

No, ti dam en drug primer. Primer Fotone. Ko je bila še v lasti države, je sicer solidno poslovala. Ampak od kar so jo za nekaj let prevzeli Američani, je dobiček povečala za 4x. In sedaj so Američani prodali podjetje drugemu skladu za najmanj 4-kratnik nakupne cene.

Kar hočem povedati je, da če je samo ena ustanova, če ni primerjave in če je za povrh še državna, so v teoriji res nižji stroški. Ampak pomembna je praksa. Ta pa je polna korupcije in nepotizma in potem v končni fazi takšne neučinkovitosti, da bi več igralcev zadevo naredilo bolj učinkovito in cenejšo, kljub temu, da bi imeli še stroške s trženjem in bi si izplačevali dobiček.

Evo, še en primer iz Postojnske jame. Ko je zadevo dobil v roke Batagelj, je jama zaživela. Postala hitro dobičkonosna in učinkovita. Kljub temu, da si izplačuje dobiček ima občina Postojna od tega velik dobiček - tako v obliki koncensnine, ki jo plačuje kot tudi obliki tega, da je v teh nekaj letih zaposlil veliko okoliških ljudi, investiral itd.

Ne vem zakaj je to tako težko razumeti?