Zaradi točnosti pa moraš zamenjati uporabljena priimka Jamnik in Čufer z Dragonja.
Dragonja je bil kot gospodarski minister v ozadju odločitve o sodni prisilni poravnavi, Cufer je bil proti, Bratuškova je potegnila z Dragonjo in so šla 3 leta "po gobe". In čas je pri takšnih prestrukturiranjih najbolj pomembna stvar. Sicer pa sam najbolje veš in je res škoda, da takrat, ko je bilo treba dati gas, gasa ni dalo in se Markota ni dalo imenovati dol v upravo. Ampak... slovenske banke, vlada, ... in tudi Finance npr. So vsakega domačega kandidata "rastrgale" še preden si rekel britva. Še bolj ko danes, pa je tudi danes še precej tako.

Hvala za komentar in informacijo. Zalo zanimivo in za v arhiv. Moj vir (ki je imel po navadi prav) mi je okoli tega povedal nekoliko drugačno zgodbo. In sicer, da naj bi se za prisilko (ki je bila , da se razumemo, bedarija brez primere) odločil v tistih nočnih sestankih Čufer, ki naj bi o tem prepričal Dragonjo. Čufer naj bi tudi pri vsem tem imel glavno vlogo, glavni motiv pa naj bi mu bilo dodatnih 20 milijonov, ki naj bi jih izstisnil od dobaviteljev. Tistih dobaviteljev, ki so leta držali štango CIMOSU in mu sploh omogočili, da je preživel. Kasneje, kot so tudi pisale Finance, pa je DUTB ugotovil, da so dobavitelji že tako izčrpani, da teh 20 milijonov nima več komu vzet. Zakaj smo potem že delali prisilko in z njo dokonca razdražili že tako živčne kupce, da o bankah ne govorim?

Hvala za komentar in informacijo. Zalo zanimivo in za v arhiv. Moj vir (ki je imel po navadi prav) mi je okoli tega povedal nekoliko drugačno zgodbo. In sicer, da naj bi se za prisilko (ki je bila , da se razumemo, bedarija brez primere) odločil v tistih nočnih sestankih Čufer, ki naj bi o tem prepričal Dragonjo. Čufer naj bi tudi pri vsem tem imel glavno vlogo, glavni motiv pa naj bi mu bilo dodatnih 20 milijonov, ki naj bi jih izstisnil od dobaviteljev. Tistih dobaviteljev, ki so leta držali štango CIMOSU in mu sploh omogočili, da je preživel. Kasneje, kot so tudi pisale Finance, pa je DUTB ugotovil, da so dobavitelji že tako izčrpani, da teh 20 milijonov nima več komu vzet. Zakaj smo potem že delali prisilko in z njo dokonca razdražili že tako živčne kupce, da o bankah ne govorim?

Tu so bili različni interesi. Močan interes je bil npr. tudi SID banke, ki je lahko v primeru sodne prisilke pobasala celotno kupnine (23.5 mio) od prodaje Litostroj power.
Nasploh so se (slovenske)banke obnašale kot najnižje sorte mešetarji in so bile pripravljene za kakšen % manj odpisa dolga prvo sekundo izdati kogarkoli drugega.

Problem pri vsem tem je tudi to, da so pol skozi sodno prisilko konverzijo bančnih dolgov toliko zmanjšali, glede na predlog prostovoljnega prestruturiranja (ki ga je sicer predlagal Alvarez marsel, ki ima neskončne izkušnje s tem), da je takoj po izvedenem sodnem (finančnem) prestrukturiranju potrebno novo finančno prestrukturiranje.

Finančno prstrukturiranje bi moralo prinesti vzdržnost poslovanja vsaj nekaj let, tu pa se že eno leto kasneje rožlja z zahtevami po novem fiunančnem prestrukturiranju in celo stečaju.
Čudno so tole izvedli. Verjetno so banke po svoji stari navadi toliko izsiljevale, da osnovni cilj finančnega prestruturiranja v bistvu sploh ni bil dosežen in so konvertirale premalo. Torej, porabljenih 100 mio (namesto 130) in podjetje še vedno ne more dobiti poslov, ker ni ustrezno finančno prestrukturirano!?! in brez tega tudi preživceti ne more. Na koncu bo po tem "reševanju" potrebno odpisati vse dolgove, pa še vedno ne bo dovolj (tako, kot pri AA).

Nasplioh Tipična neumnost slovenskih bank. Najprej zahtevajo renomiranega mednarodnega svetovalca, ki bo naredil neodvisno in strokoven program prestrukturiranja. Potem, ko se ga najame in le ta tak program naredi, pa te iste banke naredijo "dvorni puč" in voz zapeljejo nazaj pod cesto.