Kaj ko bi za začetek popravili Zakon o javnem naročanju in bi ga popravili na sledeč način:


1. Javno naročanje ne pomeni, da se mora obvezno predmet razpisa naročiti tudi pri enem izmed ponudnikov, ki se je odzval na razpis. Če komisija gotovi, da so cene previske ali obstaja celo sum o kartelnem dogovarjanju med ponudniki, komisija za izbiro dobavitelja razpis razveljavi, vendar ga ne nadomesti z novim razpisom, pač pa nadajuje postopek izbire najugodnejšega ponudnika z individualnimi pogajanji z izbranimi dobaviteluji, tudi tistimi, ki se na razpis niso javili. Odločitev je dokončna in na njo razen tožbe na Sodišču pritožba ni mogoča. Seveda sama tožba ne zadrži izvedbe naročanja.

2. Javni razpis se objai šele po pridobivi referenčnih cen primerljivih zdavstvenih ustanov v tujini, recimo Finski, Slovaški, Nemčiji. kjer zdravil in pripomočkov najbrž ne preplačujejo.

3. Vso izobraževanje, kolokviji, zdravniška srečanja, obiski sejmov in drugo plačujejo zravstveni zavodi sami. Strogo prepovedati financiranje teh dejavnosti s strani komercialnih firm.