Namesto grožnje z globami in siljenja v sklepanje delovnih razmerjih bi iz Zakona o delovnih razmerjih morali črtati 213. in 214. člen, ki govorita o ekonomsko odvisnih osebah. V 223. členu ZDR piše »Določbe 213. in 214. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb«. V dobrih 4. (štirih!!!???) letih, še enkrat ŠTIRIH LETIH, od priprave tega besedila ministrica novega zakona ni pripravila (!!!???), ker se ga v bistvu ne da pripraviti, zdaj pa namesto novega zakona daje diskrecijsko pravico delovnim inšpektorjem za šikaniranje, prvič, espejev, ki iz svojih osebnih razlogov ne želijo, poudarjamo „ne želijo“, sklepati delovnega razmerja in drugič, delodajalcev, ki delavce - espeje potrebujejo zaradi njihove strokovnosti, ki pa preprosto iz osebnih razlogov ne želijo, poudarjamo „ne želijo“, skleniti delovnega razmerja.

Je ministrica pozabila, da vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve? Namreč 1. točka 23. člena Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III). določa, da „Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev...“ Zakaj espejem odvzemati pravico do dela in proste izbire zaposlitve? Kot je napisano na začetku, delodajalci morajo nasprotovati predlaganim spremembam in zahtevati naj se 213, 214 in 223. člen črtajo iz zakona o delovnih razmerjih oz. naj se vsaj ne uporabljajo za espeje, ki nedvoumno ne želijo skleniti delovnega razmerja.