Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Ali ste vedeli: kdo zasluži koliko pri prevozu zabojnika iz Luke Koper do Hodoša?
Strani: 1
sporočil: 25
čas vnosa: 30.06.16 23:15
Na trgu si vsak sam postavi ceno in jo zagovarja stranki.
Slovenske železnice očitno tega ne znajo. Naj se raje učijo komerciale, ne pa cmeravosti!
Slovenske železnice očitno tega ne znajo. Naj se raje učijo komerciale, ne pa cmeravosti!
sporočil: 2.624
IZ teh števlk je kristalno jasno, da ni nacionalni interes ampak
kako blokirati to področje in si zagotoviti še naprej nadzor
neglede za ceno škode državi. ZAto si upam trditi, da drugi tir
nikoli nebo zgrajen, ker se skriva ključ financiranja prav v tej
točki. Če pride večja ladja v LUKO in pripelje 16000 kontejnerjev
in na vlak lahko naložijo 50 kontejnerjev dobimo številko, ki bi
bila v prid ŽElezniškemu transportu. ŽAl pa očitno lobiji ali tipa
MATIĆ,JOVIČIĆ blokirajo transport, da lahko zagotovijo si polnenje
lastnih žepov.
Sam zagovarjam, da se omogoči za vsako ceno transport in uvoz večjih ladij, k ipripeljejo do 16000 kontejenrjev in to bi bilo celo dobro za Slovensko gospodarstvo, ker bi padla cena transporta. Žal pa očitno v LUKI delajo vse da naredijo škodo.
Sam zagovarjam, da se omogoči za vsako ceno transport in uvoz večjih ladij, k ipripeljejo do 16000 kontejenrjev in to bi bilo celo dobro za Slovensko gospodarstvo, ker bi padla cena transporta. Žal pa očitno v LUKI delajo vse da naredijo škodo.
sporočil: 2.624
[merzm1]Če dobro spremljaš trenutno politiko transporta vidiš, da si večji izvozniki zavzemajo za znižanje cene prevoza enega kontejnerja in ene tone tovora do končnega cilja. TAko se gradijo večje ladje, ki naj bi pripeljale več kot 16000 kontejnerjev. ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO. Potem pa gremo pogledat na AC, k ivozijo iz juga Italije na sever pa vidimo nepregledne kolone kamionov.
Kitajce na žerjave v Luki Koper pa bo cena pretovora zabojnika desetkrat nižja.
Odgovor je povsem jasno viden v tem članku. Vsled tega popolnoma podpiram, da se pošlje specialce, davčno in delovno inšpekcijo v LUKO in sočasno v vse SP-je, k i ribarijo po LUKI.
sporočil: 27.173
Zadnja sprememba: crt 01.07.2016 07:59
[darko32]kje pa je ta nerentabilna luka? ker ta koprska na oko ni videti taksna. luka-kp.si/slo/poslo...a-porocila
ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO.
sporočil: 2.624
[crt]
> [darko32]
> ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO.
kje pa je ta nerentabilna luka? ker ta koprska na oko ni videti taksna. luka-kp.si/slo/poslo...a-porocila
Ma pusti poročila. Papir prenese vse. Jaz gledam drugo in to je zakaj pride v LUKO lodja dolga 350m in ima naloženo samo nekaj kontejnerjev, čeprav ista ladja lahko pripelje bistveno več kontejnerjev. Če si za stvar pojdiva delat izračune na tej točki.
sporočil: 27.173
Zadnja sprememba: crt 01.07.2016 08:13
[darko32]zal - ce se enkrat zacneva it, da porocila niso prava, potem tezko nadaljujeva, ker drugega podrobnega javnega vira o poslovanju ni. ostane samo, kaj kdo osebno misli, je nekje slisal ali sklepal.
> [crt]
> > [darko32]
> > ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO.
>
> kje pa je ta nerentabilna luka? ker ta koprska na oko ni videti taksna. luka-kp.si/slo/poslo...a-porocila
Ma pusti poročila. Papir prenese vse. Jaz gledam drugo in to je zakaj pride v LUKO lodja dolga 350m in ima naloženo samo nekaj kontejnerjev, čeprav ista ladja lahko pripelje bistveno več kontejnerjev. Če si za stvar pojdiva delat izračune na tej točki.
vsekakor pa se strinjam s tabo, da je vec denarja od polno nalozene kot od pol prazne ladje. to ne zahteva neke hude matematike. kar nadalje pomeni, da bi lahko luka naredila se vec, kar je lepo, vsekakor boljse kot pa zapolnili smo vse kapacitete in nimamo vec kam rasti.
zdaj a je res, da so ladje pol prazne, pa kolko je taksnih, pa a bo to resila luka ali posiljatelj... tega pa jaz ne vem.
(na oko mi sicer zgleda kot riziko za ladijskega prevoznika.)
sporočil: 382
Furs naj preveri IPS oziroma njihove podizvajalce: ali so to
ekonomsko odvisna razmerja in posledicno place?
sporočil: 4.311
[darko32]Govoriš o staver, ki jih ne poznaš. Koperska luka pretovori letno okoli 750k TEU (standardna kontejnerska enota, 20 čevljev), torej kakšnih 2000 dnevno. Z ladjami s kapaciteto 1600 TEU bi šlo bolj težko. Vidijo se sicer "majhne" ladje, do 3000 TEU se uvrščajo v tip "feeder" in prevažajo tovor bolj v lokalnih razmerah, Sredozemlje in dovoz do velikih terminalov, recimo Goia Tauro (Kalabria, IT) je tipična luka za pretovor na velike ladje. Koper pa obiskujejo tudi velike ladje, na direktni liniji proti Vzhodu. Le te pa imajo kapaciteto preko 3000 TEU in sodijo v "Post-Panamax" in "New Panamax razred. Dolžina največje leta (feb. 2015), Ocean 3 (CMA-CGM) je bila tako 367 m. Kapaciteta takih ladij pa je preko 5000 TEU. Druga stvar je koliko se razloži/naloži, toda te ladje tipično obiščejo več severno jadranskih luk in seveda je temu utrezen tudi pretovor z ladje. Nesporno dejstvo pa je, da je Koper (in tudi nekatera druga SJ pristanišča, seveda v manjši meri) pomemben dejavnik (rast prometa) v transportni verigi in uspešno konkurira severnim lukam (padec prometa!) pri transportu na vzhod!
.... Če pride večja ladja v LUKO in pripelje 16000 kontejnerjev in na vlak lahko naložijo 50 kontejnerjev dobimo številko, ki bi bila v prid ŽElezniškemu transportu. ŽAl pa očitno lobiji ali tipa MATIĆ,JOVIČIĆ blokirajo transport, da lahko zagotovijo si polnenje lastnih žepov.
Sam zagovarjam, da se omogoči za vsako ceno transport in uvoz večjih ladij, k ipripeljejo do 16000 kontejenrjev in to bi bilo celo dobro za Slovensko gospodarstvo, ker bi padla cena transporta. Žal pa očitno v LUKI delajo vse da naredijo škodo.
Pa še to, kapaciteta tovornega vlaka na SŽ iz Kopra je okoli 70-80 TEU in ne 50 kontejnerjev, saj je dolžina omejena na okoli 500 m, kar je precej manj od standardne dolžine po UIC in znaša v Evropi 750 m. Takšno je pač stanje infrastrukture za katero ministri skrbe bolj mačehovsko.
sporočil: 2.624
Hvala za dopolnjeno poglobljeno podajo bolj točnih podatkov. Če
gledava nekega izvoznika je njemu najcenejše, da dostavi na eno
mesto čimveč tovora in to čim bližje osrednjemu trgu. Tako je sedaj
paradoks, ki ga ti navajaš, da je trojni problem pri vožnji tovorov
na tako veliki ladji, saj morajo že pri nakladanju paziti in
soltirati tovor, da ga lahko puščajo po več lukah. Posledično pa
takse podražijo prevoz in imamo nerentabilno gospodarstvo. Glede
vlakov pa naslednje: Kolikor gremo na net in preštejemo kontejnerje
na vlakih po svetu vidimo, da je pri nas omejitev in izredno malo
je vlakov v SLO, da pripeljejo več kot 50 kontejnerjev na enkrat.
Če gledamo članek, k iso ga objavile FINANCE pred nekaj časa
vidimo, da se glavni izvoznik zanima za izgradnjo drugega tira in
sočasno bi še povečal dostop večjih ladij v KOPER, kar bi bila
korist za vse v verigi. Žal pa klika v KOPRU temu nasprotuje, ker
bi potem izgubili del zaslužka barabini za svoj žep.
Zato podpiram odstavitev vseh v Kopru in pošiljanje specialcev v LUKO.
Zato podpiram odstavitev vseh v Kopru in pošiljanje specialcev v LUKO.
sporočil: 1.335
čas vnosa: 01.07.16 11:31
Še bolj banalno je dejstvo, da stane prevoz kontejnerja iz Kitajske
malo več kot prevoz kontejnerje od luke Koper do skladisca v Celju.
Sicer so voznine nizke ampak ...
sporočil: 7.095
spoštovana avtorica tega tekst bilo bi lepo če bi naredili malo
bolj globinski in natančnejši prerez stroškovnika pretovora in
prevoza kontejnerja od ene do druge državne meje Slovenije. Z
globinskim in natančnejšim prerezom stroškovnika bi namreč prišli
do ene zelo zanimive osebe, ki se v zadnjih dneh veliko omenja;
Bruna Koreliča. On je bil tisti, ki je vzpostavil stanje kakršno je
še danes začel je pa z bolano enostavno potezo, začel je omejevati
do maksimuma direktne pretovore ( z ladij na vlakovne vagone ali
obratno) in tako na račun ostalih deležnikov v transportni verigi
začel ustvarjati dodaten zaslužek. Še bolj enormen je ta zaslužek
pri razsutih tovorih. SŽ so bile in so še vedno v tem primeru
ujetnik politike poslovanja LK ker logisti, organizatoriji
transporta imajo jasne tarife in je predvsem od deležnikov znotraj
verige transporta odvisno kako si bodo razdelili deleže
transportnine. Ker sta obe podjetji v državni lasti je tu umešana
politika, lokalna, državna in regionalna ( te se ne sme
zanemariti). Prav zaradi lokalne in državne politike je tudi odpor
do ustanovitve nacionalnega logističnega holdinag, ki bi medsebojno
povezal LK in SŽ tovorni promet kar bi bilo edino logično samo
potem bi bile bilančne številke precej drugačne in ne bi bilo več
denarja ne za lokalne ne drržavne politčne akterje, posameznike,
lokalne skupnosti in stranke.
sporočil: 2.624
[1357]Ne oporekam tem navedbam, katere so napisane. Vendar je sramota, da s eobtožuje novinarja, da ni dal poglobljenih dal pogloblejenih analiz in sočasno ugotavljamo, da frizirajo poročila. Ta poročila pa so pokazala, da zavajo javnost tako železnice, kakor tudi LUKA. Zato imam dobronameren predlog in to Slovnskim železnicam, kagere navajaš, da naj povedo zakaj zavajo javnost in držijo štango temu početju, katero povzroča tudi zlom ekonomije v celoti in na koncu bumerang obema, ki frizirata poročila, kar je pokazal pretekli čas.
spoštovana avtorica tega tekst bilo bi lepo če bi naredili malo bolj globinski in natančnejši prerez stroškovnika pretovora in prevoza kontejnerja od ene do druge državne meje Slovenije. Z globinskim in natančnejšim prerezom stroškovnika bi namreč prišli do ene zelo zanimive osebe, ki se v zadnjih dneh veliko omenja; Bruna Koreliča. On je bil tisti, ki je vzpostavil stanje kakršno je še danes začel je pa z bolano enostavno potezo, začel je omejevati do maksimuma direktne pretovore ( z ladij na vlakovne vagone ali obratno) in tako na račun ostalih deležnikov v transportni verigi začel ustvarjati dodaten zaslužek. Še bolj enormen je ta zaslužek pri razsutih tovorih. SŽ so bile in so še vedno v tem primeru ujetnik politike poslovanja LK ker logisti, organizatoriji transporta imajo jasne tarife in je predvsem od deležnikov znotraj verige transporta odvisno kako si bodo razdelili deleže transportnine. Ker sta obe podjetji v državni lasti je tu umešana politika, lokalna, državna in regionalna ( te se ne sme zanemariti). Prav zaradi lokalne in državne politike je tudi odpor do ustanovitve nacionalnega logističnega holdinag, ki bi medsebojno povezal LK in SŽ tovorni promet kar bi bilo edino logično samo potem bi bile bilančne številke precej drugačne in ne bi bilo več denarja ne za lokalne ne drržavne politčne akterje, posameznike, lokalne skupnosti in stranke.
Mislim, da je bolje plačati nekaj patronom, da držijo svečo lumaprijam in friziranjem, kot pa da se gremo zdravo ekonomijo.
sporočil: 8.271
[darko32]Nisem strokovnjak, pa vseeno. Bojim se, da mešaš jabolka in hruške.
Če dobro spremljaš trenutno politiko transporta vidiš, da si večji izvozniki zavzemajo za znižanje cene prevoza enega kontejnerja in ene tone tovora do končnega cilja. TAko se gradijo večje ladje, ki naj bi pripeljale več kot 16000 kontejnerjev. ŽAl pa opažam, da v KOPER pridejo v bistvu samo z nekaj kontejnerji in še če zraven dodaš stroške, ki jih navaja članek pa dobimo nerentabilno LUKO. Potem pa gremo pogledat na AC, k ivozijo iz juga Italije na sever pa vidimo nepregledne kolone kamionov.
Odgovor je povsem jasno viden v tem članku. Vsled tega popolnoma podpiram, da se pošlje specialce, davčno in delovno inšpekcijo v LUKO in sočasno v vse SP-je, k i ribarijo po LUKI.
Eno so posebni prevozi, npr. tankerji z nafto, ladje za avtomobile; ..... drugo je kontejnerski terminal in njegova logistika. Seveda je mogoče, da bi razložili celotno kontejnersko ladjo, vendar je to bolj posebni primer, kakor izbrano pravilo, če razložijo le 10% kontejnerjev, je to lahko že uspeh, vkrcajo nekaj novih in ladja gre naprej,..... v druge luke po svetu. Koper je zanimiv za ladje z vzhoda, morda afrike, morda tudi iz drugje, .... za dolečeno območje srednje Evrope.
Samo toliko za začetek, :) iztočnico in nadaljevankje.
l.p.
sporočil: 2.624
Predlagam novinarju FINANC, da gre na ŽElezniško postajo in
spremlja tuje lokomotive, ter preveri kateri tovor največkrat
peljejo. Ta podatek bo znimiv, saj je Srednja Europa slabo pokrita
in je cena transporta previsoka glede na izvoz in uvoz. Zato se ne
smemo čuditi, če ni zagona gospodarstva.
sporočil: 4.311
[1357]
spoštovana avtorica tega tekst bilo bi lepo če bi naredili malo bolj globinski in natančnejši prerez stroškovnika pretovora in prevoza kontejnerja od ene do druge državne meje Slovenije. Z globinskim in natančnejšim prerezom stroškovnika bi namreč prišli do ene zelo zanimive osebe, ki se v zadnjih dneh veliko omenja; Bruna Koreliča. On je bil tisti, ki je vzpostavil stanje kakršno je še danes začel je pa z bolano enostavno potezo, začel je omejevati do maksimuma direktne pretovore ( z ladij na vlakovne vagone ali obratno) in tako na račun ostalih deležnikov v transportni verigi začel ustvarjati dodaten zaslužek. Še bolj enormen je ta zaslužek pri razsutih tovorih. SŽ so bile in so še vedno v tem primeru ujetnik politike poslovanja LK ker logisti, organizatoriji transporta imajo jasne tarife in je predvsem od deležnikov znotraj verige transporta odvisno kako si bodo razdelili deleže transportnine. ......
Govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš, še manj pa razumeš. Poglejmo primer pretovora razsutih tovorov, kjer ni problema v različnosti destinacij tovora. Vsi vlaki pač gredo z rudo v eno smer. Zmogljivost pretovora železove rude je 25.000 ton/dan. To je približno 23 tovornih vlakov dnevno, preko 50% kapacitete proge. Recimo, da luka dela po tvojem predlogu, toda potem je potrebno ukiniti nekatere preklade, ali kontejnerje, ali avtomobile, daj povej kaj!
Pri kontejnerjih je pa že druga pesem. Vlaki vozijo iz luke v številne destinacije, glej luka-kp.si/slo/zelez...e-povezave na Madžarskem, v Slovaški, Avstriji, Sloveniji, Južni Nemčiji, Balkan, Poljska. In ne samo to, na nekaterih relacijah vozijo različni prevozniki in še to, naketeri vlaki vozijo dnevno, nekateri večkrat dnevno, nekateri pa nekajkrat na teden. Kako bi potemtakem ti organiziral direkten pretovor. Meni to ni najbolj jasno....... In ne pozabi, kapaciteta pretovora kontejnerjev je okoli 3000 TEU dnevno, ali kar 50 vlakov, več kot dnevna redna zmogljivost...
Potemtakem, ne trosi nebuloz, kajti dejstva so malo bolj zapletena.
sporočil: 94
čas vnosa: 01.07.16 17:52
Darko32, daj dokaži, da v luko pripelje ladja dolga 350m in ima
naloženo samo nekaj kontejnerjev, podkrepi vsaj z nekaj slikami,
ker na besede res težko verjamem.
sporočil: 4.311
[urossab]Očevidno si totalni laik v transportnih zadevah. Tudi prevoz železne rude iz KP v Linz je dražji kakor prevoz iz Brazilije v KP. Ali podobno premog........ Zato se pa po zaslugi skrajno nizkih transportnih stroškov ladijskega prevoza prevaža vse mogoče širom sveta in gorje tistim ki nimajo dostopa do morja.... Do sedaj je bil edini konkurenčni način kopenskega prevoza napram ladijskemu prevoz z vlaki med zahodno in vzhodno obalo ZDA, toda sedaj so odprli razširjen Panamski prekop in bomo videli posledice.....
Še bolj banalno je dejstvo, da stane prevoz kontejnerja iz Kitajske malo več kot prevoz kontejnerje od luke Koper do skladisca v Celju. Sicer so voznine nizke ampak ...
sporočil: 7.095
Kolega forumaš, Petro Sovdat kot novinarko zelo cenim. Moja
pripomba je šla v drugo smer. Gospa Sovdatova je izvrstna novinarka
za področje financ, zelo se je iskazala pri razkrivanju nečednosti
finačnih holdingov, njen probloem je bil v primeru LK le v tem ker
je vso svojo zgodbo temeljila na osnovi finalnih poročil, ki pa v
primeru LK niso vzrok temveč posledica ker core dejavnost LK ni
finalni inžinering takšne ali drugačne vrste temveč je njihova core
dejavnost iz realnega sektorja ( logistika, transport). In pri vseh
teh družbah ki jim je core dejavnost v realnem sektorju je treba
vzroke iskati v poslovnih odločitvah posameznikov, ki so povzročile
posledice, Pri finalnih družbah je to drugače, ker so odvisne če
drugega ne od dogajanja na vseh mogočih trgih kapitala in njegovih
derivatov, ki so kakaor koli povezani z kapitalom ki ga upravlja
ali ima v lasti družba. V realnem sektorju je teh negotovosti
precej manj ker so trgi vsaj delno omejeni, tako kvalitativno kot
kvanitiativno.
sporočil: 7.095
Kolega, kamion lahko v enem šihtu prevozi 700 kilometrov, to je pa
razdalja od LK do Niremberga, Plzna ali Budimpešte. in vsi
kontejnerji, ki imajo naložene dokončane izdelke namenjene
trgocvinski dejavnosti je za njihov transport veliko ugodnejši
cestni transport ker je lahko kontejner še isti dan ko je kontejner
snet z ladje že dostavljen na naslov ( pogoj je še da gredo fakture
naprej pred kontejnerji do špediterja in da špediter rezervira
termin carinjenja glede na prihod ladje v priastanišče in njen
raztovor). Enaka je povratna procedura pri dostavi kontejnerjev v
luko za odpremo. Samo ta varijanta ne odgovarja LK ker ni ležarin
je zgolj storitev pretovora. In podobna zgodba je pri vseh tovorih
razen pri generalnih tovorih izvenseriskih mer. In to govorim iz
lastnih izkušenj ker sem bil priča tem operacijam v pristanišču
Bremerhafen ( kontejner je šel na pot iz pristanišča dve uri po
raztovoru z ladje z opravlejnimi vsemi cariskimi postopki; blago je
bilo po poreklu izven EU). pa je Bremerhafen precej večje
pristanišče od LK.
Želežniški transport od luke do naslovnika ali obratno se izplača edino v primeru da ima naslovnik na svojem naslovu želežniški tir in da je velika količina enot namenjena istemu naslovniku. To normo ekonomičnosti pa opravičujejo edino prevozi velkih količin razsutih tovorov za istega naslovnika ali velika količina kontejnerjev z vsebino namenjeno nadaljni proizvodnji. Vsi ti naslovniki ( železarne, velike tovarne, predvsem elektro strojnega sektorja živilsko predelovalna industrija) in veletrgovci z fosilnimi energenti imajo ob svojih proizvodnjih ali skladiščnih enotah svi svoje želežniške tire.
Sam imam občutek da se jim v LK lahko zgodi da so hoteli iz brloga izbezati lisico ( jazbeca) izbezali bodo pa kako veliko večjo in mnogo nevarnejšo zver, ki ji ne bodo kos.
Želežniški transport od luke do naslovnika ali obratno se izplača edino v primeru da ima naslovnik na svojem naslovu želežniški tir in da je velika količina enot namenjena istemu naslovniku. To normo ekonomičnosti pa opravičujejo edino prevozi velkih količin razsutih tovorov za istega naslovnika ali velika količina kontejnerjev z vsebino namenjeno nadaljni proizvodnji. Vsi ti naslovniki ( železarne, velike tovarne, predvsem elektro strojnega sektorja živilsko predelovalna industrija) in veletrgovci z fosilnimi energenti imajo ob svojih proizvodnjih ali skladiščnih enotah svi svoje želežniške tire.
Sam imam občutek da se jim v LK lahko zgodi da so hoteli iz brloga izbezati lisico ( jazbeca) izbezali bodo pa kako veliko večjo in mnogo nevarnejšo zver, ki ji ne bodo kos.
sporočil: 4.311
[1357]Daj ti prosim meni nevednežu razloži, kako bi organiziral promet v Luki, da bi 24 ur na 30 sekund natančno dostavil kamion, ki bi naložil točno določen kontejner. Dvigala namreč pretovorijo okoli 3000 kontejnerskih enot v 24 urah. Jaz si to bolj težko predstavljam, če pomislim, da je luški prostor omejen. In kako boš skordiniral prihod skoraj 3000 kamionov po cesti v luko brez zastojev. Potreben bi bil mnogo večji parking, kot se sedaj potrebuje prostora za kontejnerje, zloženi so namreč lepo eden na drugega....
Kolega, kamion lahko v enem šihtu prevozi 700 kilometrov, to je pa razdalja od LK do Niremberga, Plzna ali Budimpešte. in vsi kontejnerji, ki imajo naložene dokončane izdelke namenjene trgocvinski dejavnosti je za njihov transport veliko ugodnejši cestni transport ker je lahko kontejner še isti dan ko je kontejner snet z ladje že dostavljen na naslov ( pogoj je še da gredo fakture naprej pred kontejnerji do špediterja in da špediter rezervira termin carinjenja glede na prihod ladje v priastanišče in njen raztovor). Enaka je povratna procedura pri dostavi kontejnerjev v luko za odpremo. Samo ta varijanta ne odgovarja LK ker ni ležarin je zgolj storitev pretovora. In podobna zgodba je pri vseh tovorih razen pri generalnih tovorih izvenseriskih mer. In to govorim iz lastnih izkušenj ker sem bil priča tem operacijam v pristanišču Bremerhafen ( kontejner je šel na pot iz pristanišča dve uri po raztovoru z ladje z opravlejnimi vsemi cariskimi postopki; blago je bilo po poreklu izven EU). pa je Bremerhafen precej večje pristanišče od LK.
Želežniški transport od luke do naslovnika ali obratno se izplača edino v primeru da ima naslovnik na svojem naslovu želežniški tir in da je velika količina enot namenjena istemu naslovniku. To normo ekonomičnosti pa opravičujejo edino prevozi velkih količin razsutih tovorov za istega naslovnika ali velika količina kontejnerjev z vsebino namenjeno nadaljni proizvodnji. Vsi ti naslovniki ( železarne, velike tovarne, predvsem elektro strojnega sektorja živilsko predelovalna industrija) in veletrgovci z fosilnimi energenti imajo ob svojih proizvodnjih ali skladiščnih enotah svi svoje želežniške tire.
Sam imam občutek da se jim v LK lahko zgodi da so hoteli iz brloga izbezati lisico ( jazbeca) izbezali bodo pa kako veliko večjo in mnogo nevarnejšo zver, ki ji ne bodo kos.
Praviš, da je železniški prevoz kontejnerjev nekonkurenčen, pa mi prosim razloži, zakaj v/iz luke pelje na teden preko 100 kontejnerskih vlakov s kapaciteto okoli 5-7000 TEU na preko 20 različnih destinacij, pri čemer sodeluje cel kup prevoznikov kot so ADRIA kombi, ADRIA transport, METRANS, RCA,....
Res je kamionski prevoz hitrejši, vsaj pri nas, toda kaj ti pomaga dan krajši prevoz v Evropi pri tedne dolgem pomorskem prevozu, pri čemer seveda računaš na težko dosegljivo direktno pretovarjanje ladja-kamion in seveda tudi obratno kamion ladja.....
sporočil: 7.095
Tako kot je v industriji organizirana dostava "just in time". Pojdi
si pogledat kako imajo organizirano logistiko v Revozu
naprimer.
Zakja misliš da se danes elektronsko transporti spremljao skozi vso pot transportiranja? Ravno zaradi optimiziranja vseh členov v transportni verigi od dobavitelja pa do končnega naslovnika transportiranega blaga. Njavečji strošek je da transportirano blago nekje v transportni verigi stoji brez kakaršnega koli razloga/ koristi in zaradi tega se delajo tehnološke prenove v logističnem poslovanju da tranportirano blago čim hitreje ali pa če je le mogoče brez kakršnega koli ustavljanja in s čim manj stroški pride od dobavitelja do naročnika.
Zakja misliš da se danes elektronsko transporti spremljao skozi vso pot transportiranja? Ravno zaradi optimiziranja vseh členov v transportni verigi od dobavitelja pa do končnega naslovnika transportiranega blaga. Njavečji strošek je da transportirano blago nekje v transportni verigi stoji brez kakaršnega koli razloga/ koristi in zaradi tega se delajo tehnološke prenove v logističnem poslovanju da tranportirano blago čim hitreje ali pa če je le mogoče brez kakršnega koli ustavljanja in s čim manj stroški pride od dobavitelja do naročnika.
sporočil: 4.311
[1357]Pozabil si samo na eno malenkost, v luki se raztovori 3.000 TEU v 24 urah, potrebuješ torej skoraj 3.000 kamionov in ti ki si dober logist daj organiziraj, da bo točno določen kamion vsakih 30sekund na točno določenem mestu, ne da bi imel en zeeelooo velik parking. To sem te vprašal. Ampak ko boš ti poslal iz ene ladje 3.000 kamionov iz Kopra in iz druge (recimo razsuti tovori) 10.000 kamionov v 24 urah (luka namreč plača visoke penale za prepočasno raztovarjanje) me prav zanima kako bo potekal tvoj zveličavni ”just in time” koncept. In ne pozabi, tvoji kamioni moraj tudi pripeljati podobno število kontejnerjev. In sedaj se pa cesta zapre za samo kakšno uro zaradi nesreče...... O posledicah na tvoj koncept pa raje ne razmišljam. Pa še to mi zaupaj, kako pa ti sortiraš na AC kamione, da bodo v luko prihajali na 30s v točno določenem vrstnem redu?
Tako kot je v industriji organizirana dostava "just in time". Pojdi si pogledat kako imajo organizirano logistiko v Revozu naprimer.
Zakja misliš da se danes elektronsko transporti spremljao skozi vso pot transportiranja? Ravno zaradi optimiziranja vseh členov v transportni verigi od dobavitelja pa do končnega naslovnika transportiranega blaga. Njavečji strošek je da transportirano blago nekje v transportni verigi stoji brez kakaršnega koli razloga/ koristi in zaradi tega se delajo tehnološke prenove v logističnem poslovanju da tranportirano blago čim hitreje ali pa če je le mogoče brez kakršnega koli ustavljanja in s čim manj stroški pride od dobavitelja do naročnika.
Pa še en primer, vsak teden gre iz Kopra v Žilino na Slovaškem 5-6 vlakov za tovarno KIA. To je okrog 300 TEU. In ne mi reč, da vsak dan ladja pripelje po voznem redu 50 kontejnerjev za Žilino. In tu se tvoj koncept ”just in time” podre. Ti, ki si zagovornik firektnega pretovarjanja, bi recimo vsaka 2 tedna (recimo da ladja pripelje vsaka dva tedna) v osmih urah naložil 600 kamionov, naslednjih 13 dni bi pa gledal v luft..... Nekaj je poslušati teorijo in je ne preveč razumet, drugo so pa transportna dejstva z vsemi omejitvami. In pri ceni prevoza se išče minimum ob upoštevanju REALNIH predpostavk, tudi take, da bodo enkrat na zimo ceste zaprte za nekaj dni, kar je povsem realna predpostavka v alpskem svetu. Seveda veleumni pol-logistiki za zastoj in razsulo svojega koncepta potem obtožujejo cestarje..... in ne svojih z naravo skreganih predpostavk.....
sporočil: 7.095
Vsega se nikoli ne more pretovoriti direktno, je pa trend v
logistiki da se čim več stvari pretovarja direktno iz enga na drugo
prevozno sredstvo da so stroški transporta čim manjši. Če zmorejo v
severnomorskih( predvsem nizozemskih) pristaniščih velik del
pretovora opravit direktno zakaj tega nebi počenjali tudi v
severnem Jadranu in tako dodatno konkurirali sevenomorskim lukam.
Problem direktnega pretovora je nekje drugje. ležarine za blago so
najlažje ustvarjen zaslužek in delu tega zaslužka se na račun večje
količine pretovora blaga niso pripravljeni odpovedati
pristaniščarji iz prej omenjenega razloga; pri pretovoru moraš
nekaj anrediti da istaviš račun pri ležarini samo iztaviš račun. V
tem je problem in v ničemr drugem.
Strani: 1