Bodo pa Flixbusovo akivnost gotovo čutili pri železnicah, kjer so že zdaj katastrofalno nekonkurenčni pri mednarodnih prevozih.

No ja... s tem ne morem strinjati. Vsaj če gre za relacije, kjer je na voljo direkten EuroCity vlak. Komoditeta potovanja z vlakom je z naskokom najvišja od vseh možnih oblik prevoza. Če poiščeš prazen ali le pol polen kupe, se lahko enostavno raztovoriš in udobno sediš, med mirno tekočo vožnjo pa delaš kot v pisarni oziroma v domačem fotelju. Če potrebuješ polnjenje rečunalnika ali telefona, je vtičnica pri roki. Če moraš na wc, je za silo uporaben - konkretna prednost pred ostalimi prevoznimi načini. Postrežba je na voljo, lahko pa tudi vse prineseš s sabo. Če se ti zahoče menjati okolje greš do vagona z restavracijo na kavo ali kaj drugega - dobesedno obisk bifeja med tem, ko se vožiš :)
Če ti je do pogovora, je vlak dolg in najdeš z lahkoto koga zanimivega, ki je podobno razpoložen. Če ti ni, poiščeš svoj kotiček. Presedanje ni problem. Naredit par korakov vsake pol ure ali uro, da se venski pretok zbudi pa tudi ni noben problem in te nihče zato ne gleda čudno oziroma ne rabiš zato nikogar dvigat s sedeža.

Cena prevozov pa je dokaj ugodna, če koristiš akcije, ki jih ponujajo železnice. Navadno to zahteva planiranje nekaj dni vnaprej. Če pa govorimo o poslovnem potovanju, pa je tudi prvi razred relativno poceni združitev mirnega delovnega okolja med sedenjem v katerem si še dostavljen na cilj.

Če potovanje traja uro ali dve dlje to ni pretirano, saj čas na vlaku lahko koristno uporabiš in nisi zbit, ko izstopiš.

Če imam na izbiro 4 urno vožnjo z avtobusom za pol cene in 6 urno vožnjo z ne čisto polnim EC vlakom za polno ceno, izberem slednjega, razen če bi bil finančno povsem sesut ali pa ne bi uspel prilagoditi lastnega urnika razpoložljivemu voznemu redu. 6 ur vlaka imam tudi raje od 1 urnega leta združenega z vso doletališko in letališko proceduro in dvojnim pakiranjem.

Razkritje: Nimam delnic nobenega železniškega podjetja, niti z nobenim sklenjene nobene svetovalne ali drugačne pogodbe. Pri nobenem nisem zaposlen, kot tudi ni nihče od prijateljev in širše družine.

Podpišem v celoti, zlasti tisti del o preferenci vlaka pred letalom. Na vlak se usedeš v centru mesta, se pelješ in izstopiš v centru mesta. Preden se vkrcaš na letalo, stojiš v vsaj treh vrstah, medtem ti brskajo po riti in sezuvajo čevlje, mečejo stran zobno pasto in plastenke z vodo, da o butastih vprašanjih vsakega cepca, ki ima pet minut preveč časa, ne govorimo. (Nazadnje v Londonu ob čudenju in pregledovanju enosmerne karte Heathrow-Benetke: "Koliko časa pa nameravate ostati v Italiji?" moj odgovor "Slabi dve uri, če naju bo cab driver pobral na VCE ob predvideni uri." Z druge strani začudeno buljenje, nič jasno; posvet s supervisorko, še več čudenja in pregledovanja karte, cela procedura je trajala vsaj 20 minut; verjetno sva se jim zdela potencialna terorista, ti namreč ponavadi kupijo enosmerno karto.)

Edina prednost letala je ponavadi cena, pa še to ne vedno.