Pa ja ne že spet s tem etičnim sranjem. Tokrat v obliki banan.

Pri neetičnih bananah trgovska veriga zasluži 75 enot, delavec na plantaži pa 6.7 enote (pri ceni 100 enot). Pri etičnihh bananah, ki so 100% dražje, pa delavec zasluži mogoče 10 enot, prodajalec pa 170 enot (pri ceni 200 enot). Živelo etično gospodarstvo!

To pomeni, da je preveč delavcev. Naj se nehajo tako razmnoževati, pa bo plača višja.

Za kilo banan dajem 1,5 evrov in to naj bi bila nizka prodajna cena? Ne vem, ker sem podjetnik se mi zdi zelo visoka cena, ki je v zadnjih leto, dve skočila za več kot 50%...izjavo, da je cena banan nizka lahko da samo oseba zaposlena v slovenskem preveč plačanem javnem sektorju, ki misli da denar, podobno kot banane, na drevesu raste.

[republican]
Me prav zanima, koliko teh dušebrižnikov bi bilo pripravljeno dražje plačevati banane, da bi delavci na plantažah več zaslužili.

Evo, jaz dam brez težav 5 centov več na kilo, če bo to šlo delavcem, ne pa posrednikom in dušebrižnikom.

Ker točno to bi se zgodilo. Če bi delavci na plantažah več zaslužili, bi se banane pač podražile za končne kupce, ker bi se višja cena delavcev na plantažah prenesla po celi verigi, do končnega kupca.

Cena banan v Mercatorju, ki ga najbolj redno obiskujem, zadnje čase niha za cca 10-15% (občasne akcije izvzete), so se pa v zadnjih nekaj letih opazno podražile. Seveda se v tej vukojebini ljudje postavijo na stran copy-paste pravičnikov ali pa zadrtih trdosrčnežev in nihče ne vpraša, kako poteka trgovanje z bananami.

Cherchez les monopoles, duopoles et oligopoles, mon ami! :-)

[republican]
5 centov na kilo več za delavce ne bi pomenilo samo 5 centov dražjo kilo banan v trgovinah. Trgovci (in veletrgovci) marže ne določajo v fiksnih zneskih, ampak v odstotkih na nabavno ceno. Višji strošek delovne sile na plantažah = višja nabavna cena za vse v verigi = višja končna cena. Pa ne samo za 5 centov, ampak procentualno.

Argument sprejet, vendar še vedno menim, da se spodobno plačilo delavcev ne bi tako poznalo pri končni ceni, da bi močno trpeli kupci in prodaja. Bom ob priložnosti vprašal poslovodjo nape trgovino, koliko jim je padla prodaja banan, ki so bile še pred nekaj meseci po 1,19€ zdaj pa že okrog 1,35€.

> Cherchez les monopoles, duopoles et oligopoles, mon ami! :-)

Nisem vedel, da je posel z bananami monopolen.

Saj mnogi pri nas tudi niso vedeli/videli, da je nacionalni pivski interes ustoličil pijačarski monopol. Izhajal sem iz več kot 10 let starega podatka (ki je še v obtoku), da je pet korporacij obvladovalo 70-80% svetovne trgovine z bananami, kar je bil očiten oligopol, ki je zaslovel tudi s svojimi metodami, ki so dale nelaskavi vzdevek banana republikam. Npr.:
en.wikipedia.org/wik...Bananagate

Nisem pa vedel, kako hitro so se razmere spremenile.
www.fao.org/news/sto...807/icode/

Za nas je umestno vprašanje, koliko dobaviteljev banan imajo velike trgovske verige v Sloveniji. Kakšna je cena banan v naših trgovinah v primerjavi z drugimi državami EU. Kolikšen je tržni delež Rastoderja pri nas? Mogoče je vse OK, ampak spraševati/kontrolirati je treba vedno znova.

P.S.: Še nekaj na temo banan (stran 15, glej še sliko razdelitve maloprodajne cene na strani 16):

A 2003 study found that the price war reduces supermarket’s supply bases, and displaces less competitive suppliers. In the space of two years Asda and Tesco have significantly reduced their banana suppliers (Asda from three to one and Tesco from five to two) (see Uk Food Group 2003).
www.suedwind-institu...ade_01.pdf

[dz1975]
Pri neetičnih bananah trgovska veriga zasluži 75 enot, delavec na plantaži pa 6.7 enote (pri ceni 100 enot). Pri etičnihh bananah, ki so 100% dražje, pa delavec zasluži mogoče 10 enot, prodajalec pa 170 enot (pri ceni 200 enot). Živelo etično gospodarstvo!

Zasluzek trgovskih verig je nekje med enim in tremi odstotki. Seveda je optimalno, da se banane kupi denimo za 25 proda pa za 100, ampak od tukaj pa do zasluzka je se dolga dolga pot. Tudi prodajalke v trgovini so... delavke.

[NemirniTujec]
Zasluzek trgovskih verig je nekje med enim in tremi odstotki. Seveda je optimalno, da se banane kupi denimo za 25 proda pa za 100, ampak od tukaj pa do zasluzka je se dolga dolga pot.

Tule,
www.suedwind-institu...ade_01.pdf
je na strani 16 opisana in narisana razdelitev 1 GBP maloprodajne cene banan leta 2003 v V.B.:
- plantation workers 1,5p
- plantation owner 10p
- international trading company 31p (including 5p EU tariff
- ripener/distributor 17p
- retailer 40p.

[republican]
Namesto da bi bili veseli... nižje kot so plače prodajalk, nižji so stroški trgovca in nižje so lahko njegove marže.

Enjoy the race to the bottom!

[republican]
A res ne razumeš, da plače prodajalk in plantažnih delavcev določajo kupci? Torej tudi ti.

Ne, to ideološko dogmo v celoti zavračam.
Jaz bi njihove plače določal, če bi imel npr. dva ponudnika banan, od katerih bi bil eden za malenkost dražji, ker bi skrbel za spodobno plačilo plantažnih delavcev. In če bi imel dva trgovca, od katerih bi en svoje prodajalke preverljivo plačeval bolje od prvega, bil bi pa mogoče malo dražji. Takrat bi jaz določal.

[republican]
Saj jih imaš. V Ljubljani lahko recimo kupiš cenejše banane v Mercator centru na Celovški, ali pa dražje fairtrade in bio banane v sosednjem Kalčku. Ugani kdo od njiju proda več banan?

Tisti, ki ima bolj luštne prodajalce, ker banane največkrat kupujejo ženske. To vem, ker je na tehtnicah samo tipka za banane vedno zlizana ali poškodovana - od dolgih ženskih krempljev. :-)

[republican]
A res ne razumeš, da plače prodajalk in plantažnih delavcev določajo kupci? Torej tudi ti.

to v veliki meri ne drži. Kupci vplivajo na maržo trgovcev, grosistov,... Če bi plantažni delavci delali zastonj se to na ceni skoraj nebi poznalo. Tudi če bi se jim plača podvojila bolj malo. V celi verigi so nujen, a zelo majhen del stroškov.

[pobalin]
> [republican]
> Namesto da bi bili veseli... nižje kot so plače prodajalk, nižji so stroški trgovca in nižje so lahko njegove marže.

Enjoy the race to the bottom!

... pizda, in potem se ob svoji silni empatiji butasta raja čudi vojnam, beguncem in poplavi migrantov ...

[pobalin]
> [NemirniTujec]
> Zasluzek trgovskih verig je nekje med enim in tremi odstotki. Seveda je optimalno, da se banane kupi denimo za 25 proda pa za 100, ampak od tukaj pa do zasluzka je se dolga dolga pot.

Tule,
www.suedwind-institu...ade_01.pdf
je na strani 16 opisana in narisana razdelitev 1 GBP maloprodajne cene banan leta 2003 v V.B.:
- plantation workers 1,5p
- plantation owner 10p
- international trading company 31p (including 5p EU tariff
- ripener/distributor 17p
- retailer 40p.

Retailerjev delez se mi zdi precej nizek, distributorjev pa visok. Morda mu distributor pobira riziko odpada na nacin, da retailer vsak dan sproti naroci kok bi imel. Potem ima smisel.

Pa nic ne povejo, kam spada tajnica, kamionar, varnostnik, vzdrzevalec tehnike, in premnogi ostali profili, ki jih zaposluje plantation owner... ker ne verjamem da ga vsi stroski dela na plantazi stanejo 1,5p, medtem ko njemu ostane 10p.

Skratka te raziskovalce na suedwind institutu bi jaz vzel z rezervo, dokler niso probali imet svoje proizvodne firme.

[republican]
> [pobalin]
> Jaz bi njihove plače določal, če bi imel npr. dva ponudnika banan, od katerih bi bil eden za malenkost dražji, ker bi skrbel za spodobno plačilo plantažnih delavcev.

Saj jih imaš. V Ljubljani lahko recimo kupiš cenejše banane v Mercator centru na Celovški, ali pa dražje fairtrade in bio banane v sosednjem Kalčku. Ugani kdo od njiju proda več banan?

Sele zdaj sem prebral clanek in celo debato (najprej sem opazil zgolj en komentar in nekaj dodal).

Ta cel clanek in velika vecina komentarjev je navaden bullshit. Pri splosnem produktu kot so banane imamo globalno konkurenco. Pri trgovskih verigah imamo tudi konkurenco.

Komur ni vsec Mercator, lahko gre v Tus. Spar. Lidl. Hofer. Leclerc. Celo v Kalcek!!!

Na pobalinovem linku je obrazlozeno, da tudi mednarodno trgovino fura pet velikanov, in potem se kup drobizkov. Ce Mercator ne mara Rastoderja, lahko gre do koga drugega. Imamo tudi cel kontinent drzav proizvajalk, z maso majhnih in tudi velikanskih proizvajalcev.

Nic nimam proti kumbayaa iniciativam, ki pogruntajo, da bodo pa one zdaj dale delavcu v kostariki 10 centov vec na uro, in na koncu placale banano 20 centov vec. Kar dajte.

Samo mene pustite pri miru, ko grem po tisto banano, ki ima na polici najboljso kombinacijo med kakovostjo in ceno.

PROBLEM kumbayaa iniciativ so zakoni velikih stevil. Ko megatrader najame samo zase deset ladij za celo leto, dobi cisto druge stroske prevoza, kot pa Kumbayaa iniciativa, ki bi prepeljala dva kontejnerja na teden.

Ko Hoffer stisne megatraderja pri ceni in pogojih dostave, ker bo kupil nekaj ton vsak dan, dobi poleg nizke cene tudi izredno nizke stroske operacij - ena tajnica, ena pogodba, en podpis, en pravnik - za nekaj ton dnevno - kot pa kadar se Kalcek pogaja, a naj mu na izbrano lokacijo v ponedeljek dostavijo dve skatli banan, ali samo eno, ker so mu se od sobote ostale.

Zato Kumbayaa banane na koncu stanejo precej vec, nesorazmerno vec kot pa je urna postavka delavca na plantazi. In tako mora biti. Kumbayaa kupci lahko mirno spite tudi ob zavedanju, da prav noben udelezenec v verigi ni bil tako zelo izkoriscen. Delal je sicer prav tako, ampak ker je operiral z manjsimi stevilkami, je kapitalist od njega imel manj haska. Viva la revolucion!

Ker je cela EU nekoliko Kumbayaa, obenem pa so razni mrhovinarji ugotovili, da se lahko pripnejo na tuj denar pod krinko Kumbayaa dusebriznistva, je v EU vecina stvari drazjih kot v USA, ceprav so place nizje.

-------------

"Povsem nepovezano": tudi v juzni ameriki iimajo trg dela, in tudi tam veljajo zakoni konkurence. Milijarda prebivalcev pac ne more delati na plantazah Kumbayaa banan. Delajo v tovarnah s proizvodnjo, v pridobivanju raznih surovin, v javnm sektorju, v raznih storitvah... tole bananjerstvo je poceni pranje mozga. Resnicna sprememba bi bila, ce bi Evropski potrosnik zahteval eticno nafto, eticen aluminij, eticno pridobljeno zelezovo rudo, eticne BMW-je, Eticne Michelin gume, Eticni tobak v cigaretih, eticen Rum, Eticen cuba-libre, Eticen trsni sladkor (hm, saj to pa morda imamo), eticen cement...

Na koncu bomo tako eticni, da bomo mi delali grozdje na plantazah, juznoamericani bodo kupovali nase vino in se sprasevali "huh, a sem dovolj placal za to flaso Ritoznojcana, ali tam nek Slovenec po imenu Safet Rahmani mora delati za cloveka nevredne dohodke???

Dekadencnost zahodnih gospodinj, ki imajo meaningless sluzbo in prevec casa, resnicno dosega vrhunce. Ta pogrosni "eticni" marketing je simptom razkroja, ki smo mu prica ob teh nenaravnih vrednotah.

[najobj]
... pizda, in potem se ob svoji silni empatiji butasta raja čudi vojnam, beguncem in poplavi migrantov ...

Nova zabava se bo začela, ko/če bo narod izvedel, da najbvečje in najbolj zle multinacionalne korporacije sploh niso več iz ZDA in da so marsikateri klišeji postavljeni na glavo. :-)
www.reuters.com/arti...6J20141027
www.charlotteobserve...99697.html

[NemirniTujec]
Retailerjev delez se mi zdi precej nizek, distributorjev pa visok. Morda mu distributor pobira riziko odpada na nacin, da retailer vsak dan sproti naroci kok bi imel. Potem ima smisel.
Pa nic ne povejo, kam spada tajnica, kamionar, varnostnik, vzdrzevalec tehnike, in premnogi ostali profili, ki jih zaposluje plantation owner... ker ne verjamem da ga vsi stroski dela na plantazi stanejo 1,5p, medtem ko njemu ostane 10p.

Strinjam se, da zadeve sploh niso prikazane dovolj natančno. Kakor jaz razumem, 1,5 penija dobijo NKV plantažni delavci (obiralci ipd.), 10 penijev pa lastniku krije druge stroške, ki si jih naštel. Čisto možno je, da razumem tako, kot je bil namen poročila, ne pa tako, kot stvari stojijo v resnici. :-)

Skratka te raziskovalce na suedwind institutu bi jaz vzel z rezervo, dokler niso probali imet svoje proizvodne firme.

Vse je treba vzeti z rezervo. Jaz sem iztrgal nekaj citatov iz daljšega poročila, v katerem uporabljajo/citirajo kup podatkov iz drugih poročil, ne da bi se poglobili v metodologijo, natančnost in primerljivost podatkov. V danem primeru SWI navaja podatke neke britanske ustanove. Glavni keč pa je, da ne moreš polemizirati s poročilom, ki ga nisi niti prebral.

[NemirniTujec]
Komur ni vsec Mercator, lahko gre v Tus. Spar. Lidl. Hofer. Leclerc. Celo v Kalcek!!!

Kaj, če večino njih oskrbuje en sam grosist?

Na pobalinovem linku je obrazlozeno, da tudi mednarodno trgovino fura pet velikanov, in potem se kup drobizkov. Ce Mercator ne mara Rastoderja, lahko gre do koga drugega.

Če (bi) svetovno trgovino fura(lo) pet mega velikih, si zagotovo tako konkurirajo, da bi en Mercator z zamenjavo dosegel eno figo. Kasneje sem opozoril, da so podatki o prevladi petih velikanov menda že zastareli in je njihov delež padel pod polovico. V tej tranziciji se je najbrž znašel tudi Rastoder. Če ima ta zaradi nekih okoliščin prevlado na nekem območju, je lahko iskanje alternativ (pre)drago.

Imamo tudi cel kontinent drzav proizvajalk, z maso majhnih in tudi velikanskih proizvajalcev.

Ni problem proizvodnja, ampak pot do kupcev. Ta daje moč.

Samo mene pustite pri miru, ko grem po tisto banano, ki ima na polici najboljso kombinacijo med kakovostjo in ceno.

He, he, kot da imaš pri nas ponudbo najmanj treh vrst banan, da lahko izbereš "najboljšo kombinacijo med kakovostjo in ceno".

PROBLEM kumbayaa iniciativ so zakoni velikih stevil. Ko megatrader najame samo zase deset ladij za celo leto, dobi cisto druge stroske prevoza, kot pa Kumbayaa iniciativa, ki bi prepeljala dva kontejnerja na teden.

Ja, problem teh iniciativ je, da hočejo z vzporednimi predmodernimi modeli "konkurirati" prevladujočim pridelovalcem in trgovcem. Namesto takega sizifovanja bi jih morali politično, sindikalno, potrošniško-interesno prisiliti v bolj pravično plačevanje. Sistem, ki je preveč nagnjen v eno smer, je treba uravnotežiti s checks and balances.

To bo pa bolj težko, dokler bo znaten del lokalnih kumbayistov v konfliktu interesov. Dokler z deklarativnim bojem za pravično plačilo plantažnih in luških delavcev na drugem koncu sveta (+ 1-5% MPC) v veliko večjem deležu branijo svoje in svojih prijateljev poslovne modele pravičnih trgovinic (+ 100% MPC), je senca suma, ki jih prekriva, čisto predolga.

Zato Kumbayaa banane na koncu stanejo precej vec, nesorazmerno vec kot pa je urna postavka delavca na plantazi. In tako mora biti. Kumbayaa kupci lahko mirno spite tudi ob zavedanju, da prav noben udelezenec v verigi ni bil tako zelo izkoriscen. Delal je sicer prav tako, ampak ker je operiral z manjsimi stevilkami, je kapitalist od njega imel manj haska. Viva la revolucion!

Tole sicer zbada moje levo srce, ampak je duhovito in dovolj faktično, da se lahko samo grenko nasmehnem. :-)

Ker je cela EU nekoliko Kumbayaa, obenem pa so razni mrhovinarji ugotovili, da se lahko pripnejo na tuj denar pod krinko Kumbayaa dusebriznistva, je v EU vecina stvari drazjih kot v USA, ceprav so place nizje.

Ja, ZDA nizkih davkov, velikih deficitov, neznanskih stroškov za zdravstvo in višje šolstvo ter silne vojaške mašinerije so naša svetla bodočnost. Če je kdo menil drugače, so ga nekoč ciljno in kolateralno znapalmirali, zadnje čase pa ciljno in kolateralno zdronirajo.
Tole sem brezplačno dobil od kolega s foruma in prav tako brezplačno dam naprej:
www.theatlantic.com/...ource=SFFB

tole bananjerstvo je poceni pranje mozga. Resnicna sprememba bi bila, ce bi Evropski potrosnik zahteval eticno nafto, eticen aluminij, eticno pridobljeno zelezovo rudo, eticne BMW-je, Eticne Michelin gume, Eticni tobak v cigaretih, eticen Rum, Eticen cuba-libre, Eticen trsni sladkor (hm, saj to pa morda imamo), eticen cement...
Na koncu bomo tako eticni, da bomo mi delali grozdje na plantazah, juznoamericani bodo kupovali nase vino in se sprasevali "huh, a sem dovolj placal za to flaso Ritoznojcana, ali tam nek Slovenec po imenu Safet Rahmani mora delati za cloveka nevredne dohodke???

Bingo. Ko točijo solze nad južnoameriškim trpljenjem, se ne vprašajo, kdo in po čem pobira jagode, jabolka, krompir, paradižnik ipd. v njihovi bližnji soseščini. Ipd. itn.
Tale dušebrižnost je samo en poslovni model, ki je čisto legitimen, moti samo to, da dobiva neproporcionalno veliko medijskega prostora. Pa je tudi to logično, ker mediji rabijo take na tričetrt napisane zgodbice o silnem trpljenju in neskončni dobrosrčnosti.
Evo, kakšna svetovljanska dobrosrčnost se ponuja v internetni trgovini zadruge Buna iz Pragerskega - eksotična kava in eksotično karitejevo maslo po vnebovpijočih cenah: www.buna.si/trgovina.html

He, he, imajo tudi projekte pravičnosti: www.buna.si/potovanj...mbijo.html

Dekadencnost zahodnih gospodinj, ki imajo meaningless sluzbo in prevec casa, resnicno dosega vrhunce. Ta pogrosni "eticni" marketing je simptom razkroja, ki smo mu prica ob teh nenaravnih vrednotah.

Oziroma je to način, kako se nekateri borijo za preživetje. Tudi vsestransko ponujanje religij in ideologij je za mnoge navaden poklic oz. poslovni model.