Z avtorjem se lahko strinjam v več točkah:
1. Da smo glede odnosa do pravosodja shizofreniki. Po eni strani mu ne zaupamo, po drugi strani pa se precej tožarimo.
2. Da je možnost uspeha v Strasbourgu majhna. Čeprav je to tudi posledica tega, da je sodišče tam zelo obremenjeno in zato bolj nepomembne primere rad hitro zavrže.
3. In da imamo od sodišč nerealna pričakovanja.

Ampak vseeno to ne pomeni, da sodišča delujejo dobro ali da so sodni zaostanki problem tega, da se Slovenci preveč tožimo.

Slovenija je rekorder po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev. Se pravi, da tudi če bi bil pripad zadev večji kot v ostalih državah, bi sodniki morali to rešiti v normalnem času. A po podatkih vemo, da temu ni tako.

Slovenski sodniki in celoten represivno-sodni sistem je cepljen na to, da se preganja ljudi za bagatelna dejanja. 70 kriminalistov v akciji, da se potem človeka obsodi na 3 leta zapora zaradi 200 EUR podkupnine. Medtem ko se velikim ribam ne zgodi nič. Še več, zadeva sploh ne pride do točke, ko bi sodišče o njej dokončno odločilo. Ljudje to zaznavajo in zaradi tega se zaupanje v sistem vedno bolj podira. In to upravičeno.

Slovenski sistem, ko imamo v bistvu 4 stopnje sojenja je v svoji osnovi organiziran komično in neracionalno. Zato do dokončnih sodb prihaja po 10, 15 ali celo 20 letih. Ne glede na razsodbo je to nezaslišano. Za svoja dejanja sodniki in tožilci ne odgovarjajo.

Kot sem že omenil, se na sodiščih odvijajo predvsem nepomembne, bagatelne zadeve. Kljub temu prihaja do tega, da so ljudje na prvi stopnji obsojeni že v skoraj 90% primerov. To kaže na to, da so sodišča pristranska in nestrokovna. Ampak v slovenskih Butalah, se ta procent tolmači kot odlično delo tožilstva in policije.

Država je sistem postavila tako, da tudi če pride do neupravičenega odvzema prostosti, ljudje za to niso kompenzirani z ustrezno odškodnino. Človeku recimo neupravičeno vzamejo prostost za 1 leto, na koncu mu pa država da nekaj 100 EUR odškodnine.

V Sloveniji tudi ni neke predvidljivosti postopkov. Imamo recimo Nino Plavšak. Če jo plača en sodišče razsodi v korist osebe za katerega je napisala pravno mnenje. Potem pa jo najame konkurent in sodišče razsodi povsem drugače. Se stališče spremeni za 180 stopinj.

Lahko se strinjamo, da je Janša lunatik, da gre s temi svojimi blodnjami o Murgljah čez vse meje. Po drugi strani pa je v njegovih beseda kljub vsemu kar precej resnice. Če se je po drugi svetovni vojni pobilo, pregnalo ali odpustilo večino pravnikov, ki so izhajali iz neke meščansko-liberalne usmeritve, potem to mora pustiti posledice. Te ljudi so nadomeščali z revolucionarnimi ljudmi, ki niso imeli pojma o pravu ter tudi ne pravega odnosa do prava. In ta čistka se je naredila po sodiščih, tožilstvu in na fakulteti. Zato se tudi ne morem strinjati s trditvijo avtorja članka, da se v kvaliteto teh ljudi ne spuščamo.

Velika večina sodnikov je bodisi šalabajzarjev ali pa celo izrazito pokvarjenih osebkov. Zato ti ljudje tudi ne želijo, da se njihove slike in imena pojavljajo v javnosti. Kar je še en relikt prejšnjih časov. Sodniki se v svojih sodbah velikokrat skrivajo za pravno latovščino, ki je sama sebi namen. Svojih sodb pa v odprti in enakovredni debati niso v stanju braniti. Kar pove vse o njih. Pri nas so sodniki navadni apartčiki, ne pa strokovne osebe.

Če torej povzamem. Ljudje bi se veliko manj tožarili, če bi se sodilo hitro. Če bi jim sodili ljudje, ki bi bili kvalificirani za sojenje in bi bila sodna praksa predvidljiva in vsaj kolikor toliko pravična/logična. Dokler pa sodniki za svoja dejanja ne bodo tudi nosili odgovornosti, se razkrili javnosti in delali hitro, učinkovito in kakovostno, toliko časa se stanje v Sloveniji na tem področju ne bo izboljšalo.

[sopranos]
Ljudje bi se veliko manj tožarili, če bi se sodilo hitro. Če bi jim sodili ljudje, ki bi bili kvalificirani za sojenje in bi bila sodna praksa predvidljiva in vsaj kolikor toliko pravična/logična.

Hm, tole mi izgleda precej anti intuitivno. Logično se mi zdi, da se človek sodišču, ki velja za počasno in sodi slabo/muhasto, izogiba kot hudič križu. Enako bi rekel za zdravnike. Kdor serijsko roma k počasnim mazačem, je najbrž hipohonder. Zato domnevam, da bi se razumni ljudje na hitro in dobro delujoča sodišča zatekali kvečjemu več kot na počasna in slaba. Iz tega sledi, da imamo nesorazmerno veliko število nerazumnih ljudi. Ali pa je v tej državi narobe še kaj drugega...