[sopranos]
> [brane]
> > [sopranos]
> > > [brane]
> > >
> > > Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
> > > Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.
> > >
> >
> > Glede pokojnin, podatki Umarja kažejo, da se stroški povečujejo:
> > www.umar.gov.si/file...v/3_14.pdf
> >
> > Glede dolga:
> > www.umar.gov.si/file...ov/1_6.pdf
> >
>
> Ne vem ali me zafrkavaš, da potrjuješ svojo trditev z nečim starim več kot eno leto.
> Jaz sem ti dal zadnje podatke za leto 2015 iz ZPIZa in januarske za leto 2016 in načrt za leto 2016.
> www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=697
> www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=677
>
> Kjer lahko vidiš na strani 12 realizacijo transfernih prihodkov
>
> >2. 1.673.068.492 33,4 1.481.951.112 29,7 88,6 1.607.617.236 32,3 92,2
>
> Da drži tudi moj podatek za obresti lahko prebereš tukaj
>
> www.mf.gov.si/filead...r_2016.pdf
> www.mf.gov.si/filead...r_2015.pdf
>
> Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal
>
>
>
>
>
>
> > Za obresti takole na hitro nisem našel podatka. Ampak če dolg stalno narašča, potem tudi to, da se posojila najemajo z nižjo obrestno mero ne pomaga prav veliko. Govorim na srednji in dolgi rok. Ker se bodo zadeve začele hitro spreminjati, v primeru, da bi se pribitki zvišali. Kajti naša država mora stalno najemati posojila in bo to kar je prihranila danes hitro pokurli kasneje.
> >
> > S tem da smo iz 8 milijard EUR dolga prišli na 30 milijard EUR dolga in še vedno nismo na ravni BDP iz leta 2008.
> >
> > Je pa res, da se da to brcanje konzerve po ulici v primeru držav tako raztegniti, da je težko danes oceniti, kdaj se bo ta veselica končala.

Zanimivo se mi zdi, da so tako poskočili planirani prihodki iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Očitno plače in zaposlenost lepo rastejo. No, del bodo sicer dobili tudi na račun dviga prispevkov za minimalne plače in s.p.-jev.

Ja, in imaš prav mesečni stroški za plačilo se znižujejo.

Vse skupaj se mi zdi prav hecno. Po eni strani število upokojencev vztrajno narašča, strošek države pa se zmanjšuje. Čeprav ni bila narejena nobena reforma in princip delovanja ostaja isti. A imaš mogoče podatke iz katerega naslova se povečujejo plačani prispevki? Recimo a je več tega iz naslova povišanja plač v javnem sektorju? Ali je na to najbolj vplivalo zaposlovanje v zasebnem sektorju? Kakšen znesek bodo prisneli višji prispevki s.p-jev in minimalcev? Ker me res zanima, da ne bom spet na pamet govoril in potem napačne trditve postavljal.

Obnašanje pokojninskega sistema je kompleksnejše od nekaj populističnih puhlic, ki jih lahko običajno preberemo tudi od "eknomskih strokovnjakov".
Prihodki v sistem so najbolj odvisni od gospodarskega cikla in tega noče nihče javno govoriti. Prihodki rastejo precej podobno kot gospodarska rast, zato ker se v času rasti povečuje produkt povečanje števila delovnih mest X višanje plač. V zreli fazi rasti, ko brezposelnost upade in je delavcev za prosta delovna mesta premalo (brezposelnost okoli 75000) začnejo močneje rasti plače, začasno se uvaža tujo delovno silo. Tako se ti zgodi, da so rasli prispevki na višku rasti celo za 10% na leto
NA drugi strani pa rast števila upokojencev več ne bo tako velika kot pred nekaj leti, ker so najštevičnejše generacije že upokojene (lanska rast samo 1%) Upoštevati je treba, da okoli 22.000 ljudi na leto umre, med upokojenci pa jih nadomeščajo nekaj manjše generacije.
Ker je sistem najbolj občutljiv na cikel, so bili do lani dobri kakršnikoli argumenti za sesuvanje sistema.
Jaz sem v sporočilih že pred nekaj leti povedal, da bo prišlo do obrata, ki se sedaj dogaja.
Skratka ta sistem je treba ocenjevati na podlagi slabih in dobrih let in šele nato prilagajati - reforma je precej močan izraz, ker pomeni dati novo obliko, ki pa ne vem če je v resnici smiselna. Večkrat sem že zapisal: človek je okoli 40 let prejemnik in 40 let dajalec (prejemnik kot šolar in študent ter upokojenec) dajalec, ko je zaposlen.
Tudi, če si izmisliš ne vem kake kapitalske vmesnike in blažilnike, dejansko samo povečuješ stroške in tveganje črnih labodov (vojn, kriz, hiperiflacije...), ker na koncu vedno aktivni skrbijo tudi za pasivne.

Podobno je pri dolgu. Dolg narašča, obresti na dolg pa se zmanjšujejo. Ok, tukaj ni treba biti genij. To je logična posledica denarne politike ECB, ki niža pribitke in se sedaj novi in višji dologovi najemajo ceneje kot stari in manjši. Če se bo denarna politika spremenila, bodo tudi pri nas začele naraščati obresti. Se pa zdi, da do tega še dolgo ne bo prišlo.

Ni čisto tako, to je sistem z zamikom, tako kot pri tuširanju, ko primerno topla voda priteče nekaj kasneje kot si jo nastavil.
Ker imamo povprečno ročnost obveznic več kot pet let, sedaj plačujemo nekaj ugodnih obveznic in veliko neugodnih (Šušteršičeve, Čuferjeve). Vsako naslednje leto ugodne dodatno zamenjajo neugodne in povprečna obrestna mera pada. Zanimivo je, da imaš lahko na začetku krize na ta način najugodnejše financiranje dolga, več pa plačuješ takrat, ko plačuješ drago zadolževanje iz začetka krize.
Ker že dolgovezim. Če bi imeli samo najdražji dolg, ki smo ga njeli v največji krizi, bi plačevali okoli 1400 mio. € obresti na leto, če bi imeli samo takega, kot ga najemamo letos bi plačevali okoli 600 mio. na leto. Niti zgornja vrednost niti spodnja ne bosta dosežena, sedaj smo približno na sredini okoli 1000 mio € in še nekaj let se bo ta znesek zmanjševal, ker je Draghi pred nekaj dnevi napovedal nizka obrestne mere ECB do leta 2020.

Moram priznati, da čedalje manj razumem zadeve. Morda je pa res tako kot pravijo nekateri ekonomisti, da je najbolje če se furajo stalni primnjklaji in pufi. Čas bo pokazal.

[brane]
Obnašanje pokojninskega sistema je kompleksnejše od nekaj populističnih puhlic, ki jih lahko običajno preberemo tudi od "eknomskih strokovnjakov".
Prihodki v sistem so najbolj odvisni od gospodarskega cikla in tega noče nihče javno govoriti. Prihodki rastejo precej podobno kot gospodarska rast, zato ker se v času rasti povečuje produkt povečanje števila delovnih mest X višanje plač. V zreli fazi rasti, ko brezposelnost upade in je delavcev za prosta delovna mesta premalo (brezposelnost okoli 75000) začnejo močneje rasti plače, začasno se uvaža tujo delovno silo. Tako se ti zgodi, da so rasli prispevki na višku rasti celo za 10% na leto
NA drugi strani pa rast števila upokojencev več ne bo tako velika kot pred nekaj leti, ker so najštevičnejše generacije že upokojene (lanska rast samo 1%) Upoštevati je treba, da okoli 22.000 ljudi na leto umre, med upokojenci pa jih nadomeščajo nekaj manjše generacije.
Ker je sistem najbolj občutljiv na cikel, so bili do lani dobri kakršnikoli argumenti za sesuvanje sistema.
Jaz sem v sporočilih že pred nekaj leti povedal, da bo prišlo do obrata, ki se sedaj dogaja.
Skratka ta sistem je treba ocenjevati na podlagi slabih in dobrih let in šele nato prilagajati - reforma je precej močan izraz, ker pomeni dati novo obliko, ki pa ne vem če je v resnici smiselna. Večkrat sem že zapisal: človek je okoli 40 let prejemnik in 40 let dajalec (prejemnik kot šolar in študent ter upokojenec) dajalec, ko je zaposlen.
Tudi, če si izmisliš ne vem kake kapitalske vmesnike in blažilnike, dejansko samo povečuješ stroške in tveganje črnih labodov (vojn, kriz, hiperiflacije...), ker na koncu vedno aktivni skrbijo tudi za pasivne.

Kakor vidim, naša država precej prihrani z novimi upokojenci, ker je naredila takšen sistem, da upokojenci dobijo vedno manj. Nekdo je opisal resničen primer, ko je oče delal v enem podjetju 35 let in dobiva penzijo 720 EUR, njegov sin pa v istem podjetju 40 let in dobiva penzijo 490 EUR.
Danes imamo dve skupini upokojencev. Prva skupina, ki se je upokojevala pod smešnimi pogoji in v bistvu ni prav veliko prispevala k blagostanju Slovenije. In druga skupina, ki je delala bistveno več in dlje, a sedaj dobiva zelo nizke penzije. Nekje sem zasledil podatek, da ima Slovenija enega najslabših razmerij med višino plač in pokojninami.

Prav tako vem država precej profitira tudi od priseljevanja tujcev in izseljevanja Slovencev, ko prvim nekaj časa ne prizna nobenih pravic, drugim pa kljub izselitvi še vedno nekaj zaračuna.

Glede na to kakšni s demografski trendi za Slovenijo, slednja potrebuje nov pokojninski sistem, ki bo upošteval novo realnost.

Ko si pisal o vojnah in pdobnih stvareh. Jaz mislim, da je potrebno pokojninski sistem in sistem javnega sektorja v Sloveniji reformirati in narediti bolj pravičnega. Kajti danes prihaja do vedno večjega trenja v družb, v ljudjeh je vedno več jeze, ker vidijo, da so bili izigrani. Mislim, da bomo, če se zadeve ne bodo kmalu začele spreminjati, lahko pričakujemo vedno več konflikta v družbi.

Ni čisto tako, to je sistem z zamikom, tako kot pri tuširanju, ko primerno topla voda priteče nekaj kasneje kot si jo nastavil.
Ker imamo povprečno ročnost obveznic več kot pet let, sedaj plačujemo nekaj ugodnih obveznic in veliko neugodnih (Šušteršičeve, Čuferjeve). Vsako naslednje leto ugodne dodatno zamenjajo neugodne in povprečna obrestna mera pada. Zanimivo je, da imaš lahko na začetku krize na ta način najugodnejše financiranje dolga, več pa plačuješ takrat, ko plačuješ drago zadolževanje iz začetka krize.
Ker že dolgovezim. Če bi imeli samo najdražji dolg, ki smo ga njeli v največji krizi, bi plačevali okoli 1400 mio. € obresti na leto, če bi imeli samo takega, kot ga najemamo letos bi plačevali okoli 600 mio. na leto. Niti zgornja vrednost niti spodnja ne bosta dosežena, sedaj smo približno na sredini okoli 1000 mio € in še nekaj let se bo ta znesek zmanjševal, ker je Draghi pred nekaj dnevi napovedal nizka obrestne mere ECB do leta 2020.