Strani: 1

sopranos sporočil: 11.404
[#2587234] 16.03.16 13:14
Odgovori   +    33
Ob naslednji krizi se bo Slovenija razletela kot hiša iz kart.
0730ULtra3 sporočil: 1.455
[#2587235] 16.03.16 13:26
Odgovori   +    37
Zanimivo, a nam niso govorili, da je dela na črno pri nas za skoraj miljardo eurov in je bil to poglavitni razlog za uvedbo davčnih blagajn? Sedaj, ko jih pa imamo, so pa prihodki celo še manjši. Dajte malo tega našega Finančnika leta povprašati, zakaj je temu tako, kakšni so tokrat razlogi oziroma izgovori.
anon-257936 sporočil: 1.306
[#2587236] 16.03.16 13:54
Odgovori   +    34
????
Ali nismo 2. 1. 2016 uvedli davčne blagajne, ki naj bi pripomogle k temu, da bo država pobrala bistveno več davkov? Tudi DDV, ki neposredno kaže na to, koliko več prometa prikažejo davčni zavezanci. Vklopi razum pa to.

Če sem si prav zapomnila, je pred dnevi pisalo v cajtengih, da je uvedba davčnih blagajn državo "koštala" 1,4 mio evrov.A je to šele začetek. Koliko so za prilagoditev sistema stran zmetali v gospodarstvu, statistika ne pove. V cajtengih je še pisalo, da "si vlada mane roke" - v povezavi s tem, koliko višji priliv pričakuje v proračun zaradi uvedbe davčnih blagajn. Poudarek je na besedi "pričakuje". Torej?
Brane sporočil: 2.077
[#2587238] 16.03.16 13:56 · odgovor na: sopranos (#2587234)
Odgovori   +    8
[sopranos]
Ob naslednji krizi se bo Slovenija razletela kot hiša iz kart.

Kaj bo ob naslednji krizi je težko soditi, ker smo se iz Pahorjevih reakcij verjetno tudi nekaj naučili.

Res je, da davčne blagajne očitno ne prinašajo skoraj nič, ker je bil obseg "delo na črno", kot argument poplnoma napačno ocenjen. O tej neumni oceneni sem nekajkrat polemiziral in z izračuni pokazal, da je popolna fikacija.

Tretje pa je ocena letošnjega proračunskega gibanja, kjer Karel išče dlako v jajcu in daje bombastične naslove.

Za mene je najpomembnejša novica iz teh podatkov,

da je bil lani v dveh mesecih primarni primankljaj 190 mio € letos pa imamo presežek 37 mio. €, torej pozitivno razliko 227 mio. € (res pa je, da tako gledanje ne upošteva, da je decembra proračun nekaj založil za EU in že januarja del tega dobil nazaj)

daj bil lani proračunski primanjkljaj 489 mio. €, letos pa je 248 mio. €, tudi tu je razlika še večja 241 mio. €, ker tudi plačilo obresti letos nižje kot lani.
0512SEMAF sporočil: 307
[#2587242] 16.03.16 14:03 · odgovor na: anon-257936 (#2587236)
Odgovori   +    20
1,4 mio EUR ni nič v primerjavi z visokimi stroški, ki jih trpi gospodarstvo. In koliko stanejo cariniki, da kontrolirajo lepljenje nalepk?
sopranos sporočil: 11.404
[#2587245] 16.03.16 14:18 · odgovor na: Brane (#2587238)
Odgovori   +    20
[brane]
> [sopranos]
> Ob naslednji krizi se bo Slovenija razletela kot hiša iz kart.


Kaj bo ob naslednji krizi je težko soditi, ker smo se iz Pahorjevih reakcij verjetno tudi nekaj naučili.

Res je, da davčne blagajne očitno ne prinašajo skoraj nič, ker je bil obseg "delo na črno", kot argument poplnoma napačno ocenjen. O tej neumni oceneni sem nekajkrat polemiziral in z izračuni pokazal, da je popolna fikacija.

Tretje pa je ocena letošnjega proračunskega gibanja, kjer Karel išče dlako v jajcu in daje bombastične naslove.

Za mene je najpomembnejša novica iz teh podatkov,

da je bil lani v dveh mesecih primarni primankljaj 190 mio € letos pa imamo presežek 37 mio. €, torej pozitivno razliko 227 mio. € (res pa je, da tako gledanje ne upošteva, da je decembra proračun nekaj založil za EU in že januarja del tega dobil nazaj)

daj bil lani proračunski primanjkljaj 489 mio. €, letos pa je 248 mio. €, tudi tu je razlika še večja 241 mio. €, ker tudi plačilo obresti letos nižje kot lani.
Številke morda izdledajo lepe. Ampak jaz sem pač pozoren na način kako se te številke dosega. Zato so vse te pozitivne številke samo utvara, ki se bo ob prvem močnejšem vetru razblinila.

Ljudje recimo so bili upravičeni do Zoisovih štipendij. Potem pa država z raznimi postopki zadeve zavlačuje ter tako prihrani nekaj eur. Ampak kaj se iz tega naučijo najbolj perspektivni ljudje? Da so pri nas na državnih funkcijah sami nategači. In taki ljudje bodo bolj dovzetni za imigriranje.

Imaš firme, ki so vložile precejšnje napore v razne razpise in bila tudi izbrana. Potem pa se podjetju ugotovi kao kršitev, ki je bila posledica nevestnega dela države in se jim dodeljena sredstva odvzame.

Država podpisuje podogdbe z občinami, potem pa skuša naknadno, protipravno in z grožnjami občine prisiliti v to, da bi se zadovoljile z nižjim zneskom, kot je bil zapisan v pogodbi.

Varčevanja v javnem sektorju pogosto izgledajo tako, da se ukinja določene aktivnosti - potrebne investicije, obnove, vzdrževanja itd.

Sedaj se vsa sredstva v bistvu usmerjajo samo v 4. sklope:
-plače
-transfer v pokojninsko blagajno
-plačilo obresti
-nakup materiala/subvencije/investicije - s tem, da se ta postavka reže. Skozi pridejo sami tam, kjer so zraven že zmenjeni kako bodo kradli. Ne gleda se na to kaj potrebujejo prebivalci in država.

Postavka za plače raste, prav tako za pokojnine in obresti.

Če pride do zmanjšanja davčnih prilivov, bodo zelo hitro nastopile težave. Varnostne zaloge pa ni nobene.

Državnih podjetij se ne prodaja, kar pa pomeni, da ni svežega denarja in novih znanj. Reform se ne izvaja. Cerar, Mramor, Erjavec in Židan skrbijo samo še za to kaj se bo pokradlo. In kako bodo podjetnike še bolj oželi. Zato v državi tudi ni optimizma in podjetja so pri investiranju veliko bolj previdna in zdržava kot bi bila pod drugačnimi pogoji.
Brane sporočil: 2.077
[#2587266] 16.03.16 14:49 · odgovor na: sopranos (#2587245)
Odgovori   +    2
[sopranos]
> [brane]
> > [sopranos]
> > Ob naslednji krizi se bo Slovenija razletela kot hiša iz kart.
>
>
> Kaj bo ob naslednji krizi je težko soditi, ker smo se iz Pahorjevih reakcij verjetno tudi nekaj naučili.
>
> Res je, da davčne blagajne očitno ne prinašajo skoraj nič, ker je bil obseg "delo na črno", kot argument poplnoma napačno ocenjen. O tej neumni oceneni sem nekajkrat polemiziral in z izračuni pokazal, da je popolna fikacija.
>
> Tretje pa je ocena letošnjega proračunskega gibanja, kjer Karel išče dlako v jajcu in daje bombastične naslove.
>
> Za mene je najpomembnejša novica iz teh podatkov,
>
> da je bil lani v dveh mesecih primarni primankljaj 190 mio € letos pa imamo presežek 37 mio. €, torej pozitivno razliko 227 mio. € (res pa je, da tako gledanje ne upošteva, da je decembra proračun nekaj založil za EU in že januarja del tega dobil nazaj)
>
> daj bil lani proračunski primanjkljaj 489 mio. €, letos pa je 248 mio. €, tudi tu je razlika še večja 241 mio. €, ker tudi plačilo obresti letos nižje kot lani.

Številke morda izdledajo lepe. Ampak jaz sem pač pozoren na način kako se te številke dosega. Zato so vse te pozitivne številke samo utvara, ki se bo ob prvem močnejšem vetru razblinila.

Ljudje recimo so bili upravičeni do Zoisovih štipendij. Potem pa država z raznimi postopki zadeve zavlačuje ter tako prihrani nekaj eur. Ampak kaj se iz tega naučijo najbolj perspektivni ljudje? Da so pri nas na državnih funkcijah sami nategači. In taki ljudje bodo bolj dovzetni za imigriranje.

Imaš firme, ki so vložile precejšnje napore v razne razpise in bila tudi izbrana. Potem pa se podjetju ugotovi kao kršitev, ki je bila posledica nevestnega dela države in se jim dodeljena sredstva odvzame.

Država podpisuje podogdbe z občinami, potem pa skuša naknadno, protipravno in z grožnjami občine prisiliti v to, da bi se zadovoljile z nižjim zneskom, kot je bil zapisan v pogodbi.

Varčevanja v javnem sektorju pogosto izgledajo tako, da se ukinja določene aktivnosti - potrebne investicije, obnove, vzdrževanja itd.

Sedaj se vsa sredstva v bistvu usmerjajo samo v 4. sklope:
-plače
-transfer v pokojninsko blagajno
-plačilo obresti
-nakup materiala/subvencije/investicije - s tem, da se ta postavka reže. Skozi pridejo sami tam, kjer so zraven že zmenjeni kako bodo kradli. Ne gleda se na to kaj potrebujejo prebivalci in država.

Postavka za plače raste, prav tako za pokojnine in obresti.
Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.



Če pride do zmanjšanja davčnih prilivov, bodo zelo hitro nastopile težave. Varnostne zaloge pa ni nobene.

Državnih podjetij se ne prodaja, kar pa pomeni, da ni svežega denarja in novih znanj. Reform se ne izvaja. Cerar, Mramor, Erjavec in Židan skrbijo samo še za to kaj se bo pokradlo. In kako bodo podjetnike še bolj oželi. Zato v državi tudi ni optimizma in podjetja so pri investiranju veliko bolj previdna in zdržava kot bi bila pod drugačnimi pogoji.
pcs sporočil: 5.462
[#2587276] 16.03.16 15:03 · odgovor na: Brane (#2587238)
Odgovori   +    20
[brane]
Kaj bo ob naslednji krizi je težko soditi, ker smo se iz Pahorjevih reakcij verjetno tudi nekaj naučili.
Z vsem spoštovanjem do tvojega pisanja tukaj vseeno mislim, da se zelo motiš :)
Res je, da davčne blagajne očitno ne prinašajo skoraj nič, ker je bil obseg "delo na črno", kot argument poplnoma napačno ocenjen. O tej neumni oceneni sem nekajkrat polemiziral in z izračuni pokazal, da je popolna fikacija.
Meni se zdijo čisti sadizem in nepotrebno zajebavanje folka. Ampak seveda bodo kljub temu ostale tako kot vse ostale do danes nanizane blesarije.

M
sopranos sporočil: 11.404
[#2587285] 16.03.16 15:45 · odgovor na: Brane (#2587266)
Odgovori   +    12
[brane]

Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.
Glede pokojnin, podatki Umarja kažejo, da se stroški povečujejo:
www.umar.gov.si/file...v/3_14.pdf

Glede dolga:
www.umar.gov.si/file...ov/1_6.pdf

Za obresti takole na hitro nisem našel podatka. Ampak če dolg stalno narašča, potem tudi to, da se posojila najemajo z nižjo obrestno mero ne pomaga prav veliko. Govorim na srednji in dolgi rok. Ker se bodo zadeve začele hitro spreminjati, v primeru, da bi se pribitki zvišali. Kajti naša država mora stalno najemati posojila in bo to kar je prihranila danes hitro pokurli kasneje.

S tem da smo iz 8 milijard EUR dolga prišli na 30 milijard EUR dolga in še vedno nismo na ravni BDP iz leta 2008.

Je pa res, da se da to brcanje konzerve po ulici v primeru držav tako raztegniti, da je težko danes oceniti, kdaj se bo ta veselica končala.
Brane sporočil: 2.077
[#2587290] 16.03.16 16:09 · odgovor na: sopranos (#2587285)
Odgovori   +    3
[sopranos]
> [brane]
>
> Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
> Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.
>

Glede pokojnin, podatki Umarja kažejo, da se stroški povečujejo:
www.umar.gov.si/file...v/3_14.pdf

Glede dolga:
www.umar.gov.si/file...ov/1_6.pdf
Ne vem ali me zafrkavaš, da potrjuješ svojo trditev z nečim starim več kot eno leto.
Jaz sem ti dal zadnje podatke za leto 2015 iz ZPIZa in januarske za leto 2016 in načrt za leto 2016.
www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=697
www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=677

Kjer lahko vidiš na strani 12 realizacijo transfernih prihodkov
2. 1.673.068.492 33,4 1.481.951.112 29,7 88,6 1.607.617.236 32,3 92,2
Da drži tudi moj podatek za obresti lahko prebereš tukaj

www.mf.gov.si/filead...r_2016.pdf
www.mf.gov.si/filead...r_2015.pdf

Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal





Za obresti takole na hitro nisem našel podatka. Ampak če dolg stalno narašča, potem tudi to, da se posojila najemajo z nižjo obrestno mero ne pomaga prav veliko. Govorim na srednji in dolgi rok. Ker se bodo zadeve začele hitro spreminjati, v primeru, da bi se pribitki zvišali. Kajti naša država mora stalno najemati posojila in bo to kar je prihranila danes hitro pokurli kasneje.

S tem da smo iz 8 milijard EUR dolga prišli na 30 milijard EUR dolga in še vedno nismo na ravni BDP iz leta 2008.

Je pa res, da se da to brcanje konzerve po ulici v primeru držav tako raztegniti, da je težko danes oceniti, kdaj se bo ta veselica končala.
sopranos sporočil: 11.404
[#2587293] 16.03.16 16:13 · odgovor na: Brane (#2587290)
Odgovori   +    2
Hvala za link. Sem iskal na njihovi spletni strani, pa se mi je zdela ful nepregledna, tako da sem šel potem raje na Umar.
anon-383849 sporočil: 357
[#2587300] 16.03.16 16:47 · odgovor na: Brane (#2587290)
Odgovori   +    8

Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal
A ni logčno potem d ane more biti pobranega več ddv ker s emanj tgroši??? plače so pa tudi v večini primerov predelovalne dejavnosti mizerne..............ne vem kako so oni mislil da boš z manj cekina več trošil pri sorazm,erno malo ustvarjanja ....kmečka pamet očitno v Lj ne deluje...razen pripravljenost
Brane sporočil: 2.077
[#2587303] 16.03.16 17:00 · odgovor na: anon-383849 (#2587300)
Odgovori   +    2
[FIN-566751]
>
> Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal

A ni logčno potem d ane more biti pobranega več ddv ker s emanj tgroši??? plače so pa tudi v večini primerov predelovalne dejavnosti mizerne..............ne vem kako so oni mislil da boš z manj cekina več trošil pri sorazm,erno malo ustvarjanja ....kmečka pamet očitno v Lj ne deluje...razen pripravljenost

Po moje se nisva razumela. Proračun je plačal 13 mio. € manj obresti v dveh mesecih pretežno tujim upnikom.

Prebivalstvu pa so prihodki (plače, pokonjnine) zrasli za nekaj več kot 2 odstotka. Torej je cekina za trošenje več, še posebej ker imamo v tem času okoli 0,8 % deflacijo, ki jo čutijo vsi, ker je ptretežno povzročena z energenti.
Niso to neki enormni zneski, se razume, na celem kupu cekina vseh prebivalcev pa pomenijo okoli 500 mio. €.
sopranos sporočil: 11.404
[#2587306] 16.03.16 17:29 · odgovor na: Brane (#2587290)
Odgovori   +    5
[brane]
> [sopranos]
> > [brane]
> >
> > Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
> > Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.
> >
>
> Glede pokojnin, podatki Umarja kažejo, da se stroški povečujejo:
> www.umar.gov.si/file...v/3_14.pdf
>
> Glede dolga:
> www.umar.gov.si/file...ov/1_6.pdf
>

Ne vem ali me zafrkavaš, da potrjuješ svojo trditev z nečim starim več kot eno leto.
Jaz sem ti dal zadnje podatke za leto 2015 iz ZPIZa in januarske za leto 2016 in načrt za leto 2016.
www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=697
www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=677

Kjer lahko vidiš na strani 12 realizacijo transfernih prihodkov

>2. 1.673.068.492 33,4 1.481.951.112 29,7 88,6 1.607.617.236 32,3 92,2

Da drži tudi moj podatek za obresti lahko prebereš tukaj

www.mf.gov.si/filead...r_2016.pdf
www.mf.gov.si/filead...r_2015.pdf

Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal






> Za obresti takole na hitro nisem našel podatka. Ampak če dolg stalno narašča, potem tudi to, da se posojila najemajo z nižjo obrestno mero ne pomaga prav veliko. Govorim na srednji in dolgi rok. Ker se bodo zadeve začele hitro spreminjati, v primeru, da bi se pribitki zvišali. Kajti naša država mora stalno najemati posojila in bo to kar je prihranila danes hitro pokurli kasneje.
>
> S tem da smo iz 8 milijard EUR dolga prišli na 30 milijard EUR dolga in še vedno nismo na ravni BDP iz leta 2008.
>
> Je pa res, da se da to brcanje konzerve po ulici v primeru držav tako raztegniti, da je težko danes oceniti, kdaj se bo ta veselica končala.
Zanimivo se mi zdi, da so tako poskočili planirani prihodki iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Očitno plače in zaposlenost lepo rastejo. No, del bodo sicer dobili tudi na račun dviga prispevkov za minimalne plače in s.p.-jev.

Ja, in imaš prav mesečni stroški za plačilo se znižujejo.

Vse skupaj se mi zdi prav hecno. Po eni strani število upokojencev vztrajno narašča, strošek države pa se zmanjšuje. Čeprav ni bila narejena nobena reforma in princip delovanja ostaja isti. A imaš mogoče podatke iz katerega naslova se povečujejo plačani prispevki? Recimo a je več tega iz naslova povišanja plač v javnem sektorju? Ali je na to najbolj vplivalo zaposlovanje v zasebnem sektorju? Kakšen znesek bodo prisneli višji prispevki s.p-jev in minimalcev? Ker me res zanima, da ne bom spet na pamet govoril in potem napačne trditve postavljal.

Podobno je pri dolgu. Dolg narašča, obresti na dolg pa se zmanjšujejo. Ok, tukaj ni treba biti genij. To je logična posledica denarne politike ECB, ki niža pribitke in se sedaj novi in višji dologovi najemajo ceneje kot stari in manjši. Če se bo denarna politika spremenila, bodo tudi pri nas začele naraščati obresti. Se pa zdi, da do tega še dolgo ne bo prišlo.

Moram priznati, da čedalje manj razumem zadeve. Morda je pa res tako kot pravijo nekateri ekonomisti, da je najbolje če se furajo stalni primnjklaji in pufi. Čas bo pokazal.
anon-29662 sporočil: 1.335
[#2587311] 16.03.16 18:02 · odgovor na: Brane (#2587238)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 16.03.16 16:59
Te tvoje analize se bodo konec leta razletele kot milni mehurček. Upam, da se boš takrat vzdržal komentiranja in se skril v najglobjo luknjo. Jaz obljubim da se bom. Za tebe pa nisem siguren.
[brane]
> [sopranos]
> Ob naslednji krizi se bo Slovenija razletela kot hiša iz kart.


Kaj bo ob naslednji krizi je težko soditi, ker smo se iz Pahorjevih reakcij verjetno tudi nekaj naučili.

Res je, da davčne blagajne očitno ne prinašajo skoraj nič, ker je bil obseg "delo na črno", kot argument poplnoma napačno ocenjen. O tej neumni oceneni sem nekajkrat polemiziral in z izračuni pokazal, da je popolna fikacija.

Tretje pa je ocena letošnjega proračunskega gibanja, kjer Karel išče dlako v jajcu in daje bombastične naslove.

Za mene je najpomembnejša novica iz teh podatkov,

da je bil lani v dveh mesecih primarni primankljaj 190 mio € letos pa imamo presežek 37 mio. €, torej pozitivno razliko 227 mio. € (res pa je, da tako gledanje ne upošteva, da je decembra proračun nekaj založil za EU in že januarja del tega dobil nazaj)

daj bil lani proračunski primanjkljaj 489 mio. €, letos pa je 248 mio. €, tudi tu je razlika še večja 241 mio. €, ker tudi plačilo obresti letos nižje kot lani.
anon-380560 sporočil: 9
[#2587314] 16.03.16 18:03
Odgovori   +    0
čas vnosa: 16.03.16 13:38
Mramor pa v jok in na drevo :)
Brane sporočil: 2.077
[#2587318] 16.03.16 18:30 · odgovor na: anon-29662 (#2587311)
Odgovori   +    4
Zadnja sprememba: Brane 16.03.2016 18:34
[urossab]
Te tvoje analize se bodo konec leta razletele kot milni mehurček. Upam, da se boš takrat vzdržal komentiranja in se skril v najglobjo luknjo. Jaz obljubim da se bom. Za tebe pa nisem siguren.

Taki kot ti so mi nekaj grozili in se posmehovali tudi poleti 2013, ko sem napovedal, da bomo imeli gospodarsko rast, tebi podobni pa so delali interpolacije straih podatov in se smejali ter napovedovali še večji padec kot 2012.

Tako je bilo tudi pri izračunu luknje v bankah, ko so Finance trdile, da je je 8 milijard.
Imaš veliko mojih sporočil, kjer sem jo izračunal precej natančneje od uradne in napovedal, da se bodo v prihodnje dogajali dobički iz sporstiteve razervacij (poglej zadnje poročilo BS bsi.si/library/inclu...kaId=6877) in da se bodo na DUTB pasli mrhovinarji.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2014 Strukt. 2015 Strukt. 2015 Strukt. 2016 Strukt. Medl. rast.
v mio EUR; rasti v % jan.-dec. v % jan.-dec. v % jan.-jan. v % jan.-jan. v % jan.16/jan.15
Neto oslabitve in rezervacije 650,1 52,8 238,2 21,3 9,2 0,8 -11,1 -1,0 -220,5

Skratka imam celo vrsto analiz, ki jih je čas potrdil in ne razblinil kot milni mehurček.
anon-112890 sporočil: 3.228
[#2587322] 16.03.16 19:37 · odgovor na: Brane (#2587303)
Odgovori   +    7
[brane]
> [FIN-566751]
> >
> > Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal
>
> A ni logčno potem d ane more biti pobranega več ddv ker s emanj tgroši??? plače so pa tudi v večini primerov predelovalne dejavnosti mizerne..............ne vem kako so oni mislil da boš z manj cekina več trošil pri sorazm,erno malo ustvarjanja ....kmečka pamet očitno v Lj ne deluje...razen pripravljenost


Po moje se nisva razumela. Proračun je plačal 13 mio. € manj obresti v dveh mesecih pretežno tujim upnikom.

Prebivalstvu pa so prihodki (plače, pokonjnine) zrasli za nekaj več kot 2 odstotka. Torej je cekina za trošenje več, še posebej ker imamo v tem času okoli 0,8 % deflacijo, ki jo čutijo vsi, ker je ptretežno povzročena z energenti.
Niso to neki enormni zneski, se razume, na celem kupu cekina vseh prebivalcev pa pomenijo okoli 500 mio. €.

Za obresti smo plačali manj, ampak ne zato, ker bi se zmanjšal dolg, temveč zaradi SPLOŠNEGA znižanja obrestnih mer, kar pa ne bo trajalo večno. Ko se bo obrestna mera povečala, bo zazijala luknja in samo zgrmeli bomo vanjo. Dvojčka nista bila nič, kakor se bo sesul slovenski proračun.
V obdobju 2004-2008 so v kasnješih obdobjih vsi pametovali, kako bi morali privarčevati. sedaj je točno takšno obdobje na svetovnih trgih in mi imamo še vedno primakljaj, samo malo manjši.
anon-383849 sporočil: 357
[#2587323] 16.03.16 19:44 · odgovor na: Brane (#2587303)
Odgovori   +    10

Po moje se nisva razumela. Proračun je plačal 13 mio. € manj obresti v dveh mesecih pretežno tujim upnikom.

Prebivalstvu pa so prihodki (plače, pokonjnine) zrasli za nekaj več kot 2 odstotka. Torej je cekina za trošenje več, še posebej ker imamo v tem času okoli 0,8 % deflacijo, ki jo čutijo vsi, ker je ptretežno povzročena z energenti.
Niso to neki enormni zneski, se razume, na celem kupu cekina vseh prebivalcev pa pomenijo okoli 500 mio. €.
Brane sva se razumela praktičen primer Znanec mi je povedal da bo sedej delal manj ker se mu ne splača delati več, ker plača z davčnimi blagajnami več. Če je prej na fuš zaslužil več si je kupil dražji avto in ddv je bil večji in končal v drćžavni blagajni, sedaj pa razporeja delno na daljši rok si je zračunal kako mu najbolj ustreza in bo tudi manj finančno obračal.Enostavnu folk ma dosti razmetavanja države z denarjem druga stvar pa so podjetja ki vrtijo denar v tujini. Samo še slabše bo.....
sopranos sporočil: 11.404
[#2587327] 16.03.16 21:01 · odgovor na: anon-112890 (#2587322)
Odgovori   +    10
[maxmaxlj]
V obdobju 2004-2008 so v kasnješih obdobjih vsi pametovali, kako bi morali privarčevati. sedaj je točno takšno obdobje na svetovnih trgih in mi imamo še vedno primakljaj, samo malo manjši.
Ja, meni je to hecno, kako je Slovenija obsedena s tem Janšo. Ko so mislim da leta 2008 imeli minimalni presežek v proračunu, so ga potem leta 2009 napadali kako slabo so to upravljali državo, da bi morali imeti večji presežek.

In potem so ti zmešani levičarji spravili dolg iz 8 na preko 30 milijard EUR. S tem, da je BDP še danes manjši.

Države si danes praktično zastonj izposojajo denar. Slovenija pa še kar naprej kopiči dolg. In potem se malenkostno manjše zadolževanje že predstavlja kot ne vem kakšen uspeh.

Nemci na drugi strani imajo malenkosten presežek. Že prej so se poceni zadolževali, sedaj se pa praktično zastonj. In vem, da ko sem zadnjič gledal podatke, so lepo zmanjševali tudi dolg glede na BDP. Dvignili so minimalno plačo. Zaposlenost se povečuje.

Vem ko sem 2009 govoril, da je slabo če se dela take primanjkljaje. So se mi smejali. Pa mi dajali primere Avstrije in Nemčije. Kao, poglej jih, kako so šele oni zadolženi. No, v nekaj letih smo jih ujeli. In od tega dolga nimamo nič. Še vedno smo pod izhodiščnim letom 2008.
anon-218201 sporočil: 1.447
[#2587328] 16.03.16 21:07 · odgovor na: sopranos (#2587327)
Odgovori   +    0
[sopranos]
> [maxmaxlj]
> V obdobju 2004-2008 so v kasnješih obdobjih vsi pametovali, kako bi morali privarčevati. sedaj je točno takšno obdobje na svetovnih trgih in mi imamo še vedno primakljaj, samo malo manjši.

Ja, meni je to hecno, kako je Slovenija obsedena s tem Janšo. Ko so mislim da leta 2008 imeli minimalni presežek v proračunu, so ga potem leta 2009 napadali kako slabo so to upravljali državo, da bi morali imeti večji presežek.

In potem so ti zmešani levičarji spravili dolg iz 8 na preko 30 milijard EUR. S tem, da je BDP še danes manjši.

Države si danes praktično zastonj izposojajo denar. Slovenija pa še kar naprej kopiči dolg. In potem se malenkostno manjše zadolževanje že predstavlja kot ne vem kakšen uspeh.

Nemci na drugi strani imajo malenkosten presežek. Že prej so se poceni zadolževali, sedaj se pa praktično zastonj. In vem, da ko sem zadnjič gledal podatke, so lepo zmanjševali tudi dolg glede na BDP. Dvignili so minimalno plačo. Zaposlenost se povečuje.

Vem ko sem 2009 govoril, da je slabo če se dela take primanjkljaje. So se mi smejali. Pa mi dajali primere Avstrije in Nemčije. Kao, poglej jih, kako so šele oni zadolženi. No, v nekaj letih smo jih ujeli. In od tega dolga nimamo nič. Še vedno smo pod izhodiščnim letom 2008.
Balon, ki so ga napolnili desničarji je res za prehvalt. Še naši vnuki bodo plačali za njihove napake.
sopranos sporočil: 11.404
[#2587329] 16.03.16 21:17 · odgovor na: anon-218201 (#2587328)
Odgovori   +    10
[lukey90]
> [sopranos]
> > [maxmaxlj]
> > V obdobju 2004-2008 so v kasnješih obdobjih vsi pametovali, kako bi morali privarčevati. sedaj je točno takšno obdobje na svetovnih trgih in mi imamo še vedno primakljaj, samo malo manjši.
>
> Ja, meni je to hecno, kako je Slovenija obsedena s tem Janšo. Ko so mislim da leta 2008 imeli minimalni presežek v proračunu, so ga potem leta 2009 napadali kako slabo so to upravljali državo, da bi morali imeti večji presežek.
>
> In potem so ti zmešani levičarji spravili dolg iz 8 na preko 30 milijard EUR. S tem, da je BDP še danes manjši.
>
> Države si danes praktično zastonj izposojajo denar. Slovenija pa še kar naprej kopiči dolg. In potem se malenkostno manjše zadolževanje že predstavlja kot ne vem kakšen uspeh.
>
> Nemci na drugi strani imajo malenkosten presežek. Že prej so se poceni zadolževali, sedaj se pa praktično zastonj. In vem, da ko sem zadnjič gledal podatke, so lepo zmanjševali tudi dolg glede na BDP. Dvignili so minimalno plačo. Zaposlenost se povečuje.
>
> Vem ko sem 2009 govoril, da je slabo če se dela take primanjkljaje. So se mi smejali. Pa mi dajali primere Avstrije in Nemčije. Kao, poglej jih, kako so šele oni zadolženi. No, v nekaj letih smo jih ujeli. In od tega dolga nimamo nič. Še vedno smo pod izhodiščnim letom 2008.

Balon, ki so ga napolnili desničarji je res za prehvalt. Še naši vnuki bodo plačali za njihove napake.
Poglej, balon so naredili levičarji. Ker so mislili, da se bodo na ta način obranili pred Janšo. Je pa res, da tudi Janša ni nedolžen in so tudi njegovi ljudje začeli sodelovati pri kraji. Ampak rang kraj levih proti desnim je vsaj 10:1 v korist levih.


In tudi desni bi verjetno kradli, samo niso imeli priložnosti.

Zato je edina rešitev tega problema ta, da se zadeve privatizirajo. Da se vzpostavi sistem, ki je odprt, ki ima konktrole in ravnotežja. Za higieno je tudi pomembno, da se stranke na oblasti menjajo.

Samo tega ljudje, ki zagovarjate komunizem preprosto ne razumete. Ker ste po duši prav taki lopovi kot tajkuni.
Brane sporočil: 2.077
[#2587342] 17.03.16 00:35 · odgovor na: sopranos (#2587306)
Odgovori   +    3
[sopranos]
> [brane]
> > [sopranos]
> > > [brane]
> > >
> > > Lahko se strinjam s tvojimi splošnimi ugotovitvami. Tukaj pa si udaril mimo. Proračunski prispevek za pokojnine se zmanjšuje in to precej v lanskem letu za 7,8 % oziroma oziroma 125 mio €, v letošnjem letu je načrtovano nadaljnje zamnjšanje za 125 mio. €. V januarju je bilo zanjšanje glede na leto 2015 4,7%
> > > Tudi obresti letos plačujemo manj kot leto poprej.
> > >
> >
> > Glede pokojnin, podatki Umarja kažejo, da se stroški povečujejo:
> > www.umar.gov.si/file...v/3_14.pdf
> >
> > Glede dolga:
> > www.umar.gov.si/file...ov/1_6.pdf
> >
>
> Ne vem ali me zafrkavaš, da potrjuješ svojo trditev z nečim starim več kot eno leto.
> Jaz sem ti dal zadnje podatke za leto 2015 iz ZPIZa in januarske za leto 2016 in načrt za leto 2016.
> www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=697
> www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=677
>
> Kjer lahko vidiš na strani 12 realizacijo transfernih prihodkov
>
> >2. 1.673.068.492 33,4 1.481.951.112 29,7 88,6 1.607.617.236 32,3 92,2
>
> Da drži tudi moj podatek za obresti lahko prebereš tukaj
>
> www.mf.gov.si/filead...r_2016.pdf
> www.mf.gov.si/filead...r_2015.pdf
>
> Letos torej v dveh mesecih 286,840 mio. € lani 299,917 mio. €. Torej približno 4% manj in ne več kot si ti zapisal
>
>
>
>
>
>
> > Za obresti takole na hitro nisem našel podatka. Ampak če dolg stalno narašča, potem tudi to, da se posojila najemajo z nižjo obrestno mero ne pomaga prav veliko. Govorim na srednji in dolgi rok. Ker se bodo zadeve začele hitro spreminjati, v primeru, da bi se pribitki zvišali. Kajti naša država mora stalno najemati posojila in bo to kar je prihranila danes hitro pokurli kasneje.
> >
> > S tem da smo iz 8 milijard EUR dolga prišli na 30 milijard EUR dolga in še vedno nismo na ravni BDP iz leta 2008.
> >
> > Je pa res, da se da to brcanje konzerve po ulici v primeru držav tako raztegniti, da je težko danes oceniti, kdaj se bo ta veselica končala.

Zanimivo se mi zdi, da so tako poskočili planirani prihodki iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Očitno plače in zaposlenost lepo rastejo. No, del bodo sicer dobili tudi na račun dviga prispevkov za minimalne plače in s.p.-jev.

Ja, in imaš prav mesečni stroški za plačilo se znižujejo.

Vse skupaj se mi zdi prav hecno. Po eni strani število upokojencev vztrajno narašča, strošek države pa se zmanjšuje. Čeprav ni bila narejena nobena reforma in princip delovanja ostaja isti. A imaš mogoče podatke iz katerega naslova se povečujejo plačani prispevki? Recimo a je več tega iz naslova povišanja plač v javnem sektorju? Ali je na to najbolj vplivalo zaposlovanje v zasebnem sektorju? Kakšen znesek bodo prisneli višji prispevki s.p-jev in minimalcev? Ker me res zanima, da ne bom spet na pamet govoril in potem napačne trditve postavljal.
Obnašanje pokojninskega sistema je kompleksnejše od nekaj populističnih puhlic, ki jih lahko običajno preberemo tudi od "eknomskih strokovnjakov".
Prihodki v sistem so najbolj odvisni od gospodarskega cikla in tega noče nihče javno govoriti. Prihodki rastejo precej podobno kot gospodarska rast, zato ker se v času rasti povečuje produkt povečanje števila delovnih mest X višanje plač. V zreli fazi rasti, ko brezposelnost upade in je delavcev za prosta delovna mesta premalo (brezposelnost okoli 75000) začnejo močneje rasti plače, začasno se uvaža tujo delovno silo. Tako se ti zgodi, da so rasli prispevki na višku rasti celo za 10% na leto
NA drugi strani pa rast števila upokojencev več ne bo tako velika kot pred nekaj leti, ker so najštevičnejše generacije že upokojene (lanska rast samo 1%) Upoštevati je treba, da okoli 22.000 ljudi na leto umre, med upokojenci pa jih nadomeščajo nekaj manjše generacije.
Ker je sistem najbolj občutljiv na cikel, so bili do lani dobri kakršnikoli argumenti za sesuvanje sistema.
Jaz sem v sporočilih že pred nekaj leti povedal, da bo prišlo do obrata, ki se sedaj dogaja.
Skratka ta sistem je treba ocenjevati na podlagi slabih in dobrih let in šele nato prilagajati - reforma je precej močan izraz, ker pomeni dati novo obliko, ki pa ne vem če je v resnici smiselna. Večkrat sem že zapisal: človek je okoli 40 let prejemnik in 40 let dajalec (prejemnik kot šolar in študent ter upokojenec) dajalec, ko je zaposlen.
Tudi, če si izmisliš ne vem kake kapitalske vmesnike in blažilnike, dejansko samo povečuješ stroške in tveganje črnih labodov (vojn, kriz, hiperiflacije...), ker na koncu vedno aktivni skrbijo tudi za pasivne.


Podobno je pri dolgu. Dolg narašča, obresti na dolg pa se zmanjšujejo. Ok, tukaj ni treba biti genij. To je logična posledica denarne politike ECB, ki niža pribitke in se sedaj novi in višji dologovi najemajo ceneje kot stari in manjši. Če se bo denarna politika spremenila, bodo tudi pri nas začele naraščati obresti. Se pa zdi, da do tega še dolgo ne bo prišlo.
Ni čisto tako, to je sistem z zamikom, tako kot pri tuširanju, ko primerno topla voda priteče nekaj kasneje kot si jo nastavil.
Ker imamo povprečno ročnost obveznic več kot pet let, sedaj plačujemo nekaj ugodnih obveznic in veliko neugodnih (Šušteršičeve, Čuferjeve). Vsako naslednje leto ugodne dodatno zamenjajo neugodne in povprečna obrestna mera pada. Zanimivo je, da imaš lahko na začetku krize na ta način najugodnejše financiranje dolga, več pa plačuješ takrat, ko plačuješ drago zadolževanje iz začetka krize.
Ker že dolgovezim. Če bi imeli samo najdražji dolg, ki smo ga njeli v največji krizi, bi plačevali okoli 1400 mio. € obresti na leto, če bi imeli samo takega, kot ga najemamo letos bi plačevali okoli 600 mio. na leto. Niti zgornja vrednost niti spodnja ne bosta dosežena, sedaj smo približno na sredini okoli 1000 mio € in še nekaj let se bo ta znesek zmanjševal, ker je Draghi pred nekaj dnevi napovedal nizka obrestne mere ECB do leta 2020.


Moram priznati, da čedalje manj razumem zadeve. Morda je pa res tako kot pravijo nekateri ekonomisti, da je najbolje če se furajo stalni primnjklaji in pufi. Čas bo pokazal.
crt sporočil: 27.122
[#2587346] 17.03.16 06:21 · odgovor na: sopranos (#2587306)
Odgovori   +    3
[sopranos]
Moram priznati, da čedalje manj razumem zadeve. Morda je pa res tako kot pravijo nekateri ekonomisti, da je najbolje če se furajo stalni primnjklaji in pufi. Čas bo pokazal.
saj vecinoma se, in to ze dolgo. kar nekoc pripelje do tega, da se spremeni politicni pogled na to. in je dolg nenadoma ali tudi izrecno prepoznan kot ok ali pa ga celo vec ni (ker je dosezen meddrzavni odpis). casi so nekolko nenavadni in nikakor se ne gre zanasati na "saj to je pa nemogoce".

(o riziku kraha dolgovo tudi v razvitem svetu so teksti iz imf prihajali ze pred nekaj leti, visoka zadolzenost zahodnih drzav nikakor ni od vceraj, to, da so razni eu dogovori o max dovoljenem razmerju predvsem crka na papirju in orodje za masiranje sibkih, pa tudi ne.)

no, in ce/ko do tega pride, potem ni tako, da je priden tisti, ki ni zadolzen, neodgovoren pa tisti, ki je -- temvec ravno obratno. ce do tega pride, potem je tisti, ki ni zadolzen, za svoje odpovedovanje dobil srednji prst, tisti, ki je zadolzen, pa je bil pobozan in resen tako kot znj njegovih kolegov po svetu.

ni garantiran izid mravljica zmaga, cricek najebe. to je v pravljicah. praksa je pa bolj odtenkasta, lahko morda celo obratna. ce ne verjames, razmisli znova o tem, da danes na svetovni ravni poteka eksperiment, kako je, ce je denarja neskoncno, vlagatelji pa placujejo za to, da smejo dati svoj denar nekomu drugemu.

(ce si se malo bolj radoveden, pa googlaj se pojem modern monetary theory)
sopranos sporočil: 11.404
[#2587360] 17.03.16 08:04 · odgovor na: Brane (#2587342)
Odgovori   +    1
[brane]
Obnašanje pokojninskega sistema je kompleksnejše od nekaj populističnih puhlic, ki jih lahko običajno preberemo tudi od "eknomskih strokovnjakov".
Prihodki v sistem so najbolj odvisni od gospodarskega cikla in tega noče nihče javno govoriti. Prihodki rastejo precej podobno kot gospodarska rast, zato ker se v času rasti povečuje produkt povečanje števila delovnih mest X višanje plač. V zreli fazi rasti, ko brezposelnost upade in je delavcev za prosta delovna mesta premalo (brezposelnost okoli 75000) začnejo močneje rasti plače, začasno se uvaža tujo delovno silo. Tako se ti zgodi, da so rasli prispevki na višku rasti celo za 10% na leto
NA drugi strani pa rast števila upokojencev več ne bo tako velika kot pred nekaj leti, ker so najštevičnejše generacije že upokojene (lanska rast samo 1%) Upoštevati je treba, da okoli 22.000 ljudi na leto umre, med upokojenci pa jih nadomeščajo nekaj manjše generacije.
Ker je sistem najbolj občutljiv na cikel, so bili do lani dobri kakršnikoli argumenti za sesuvanje sistema.
Jaz sem v sporočilih že pred nekaj leti povedal, da bo prišlo do obrata, ki se sedaj dogaja.
Skratka ta sistem je treba ocenjevati na podlagi slabih in dobrih let in šele nato prilagajati - reforma je precej močan izraz, ker pomeni dati novo obliko, ki pa ne vem če je v resnici smiselna. Večkrat sem že zapisal: človek je okoli 40 let prejemnik in 40 let dajalec (prejemnik kot šolar in študent ter upokojenec) dajalec, ko je zaposlen.
Tudi, če si izmisliš ne vem kake kapitalske vmesnike in blažilnike, dejansko samo povečuješ stroške in tveganje črnih labodov (vojn, kriz, hiperiflacije...), ker na koncu vedno aktivni skrbijo tudi za pasivne.
Kakor vidim, naša država precej prihrani z novimi upokojenci, ker je naredila takšen sistem, da upokojenci dobijo vedno manj. Nekdo je opisal resničen primer, ko je oče delal v enem podjetju 35 let in dobiva penzijo 720 EUR, njegov sin pa v istem podjetju 40 let in dobiva penzijo 490 EUR.
Danes imamo dve skupini upokojencev. Prva skupina, ki se je upokojevala pod smešnimi pogoji in v bistvu ni prav veliko prispevala k blagostanju Slovenije. In druga skupina, ki je delala bistveno več in dlje, a sedaj dobiva zelo nizke penzije. Nekje sem zasledil podatek, da ima Slovenija enega najslabših razmerij med višino plač in pokojninami.

Prav tako vem država precej profitira tudi od priseljevanja tujcev in izseljevanja Slovencev, ko prvim nekaj časa ne prizna nobenih pravic, drugim pa kljub izselitvi še vedno nekaj zaračuna.

Glede na to kakšni s demografski trendi za Slovenijo, slednja potrebuje nov pokojninski sistem, ki bo upošteval novo realnost.

Ko si pisal o vojnah in pdobnih stvareh. Jaz mislim, da je potrebno pokojninski sistem in sistem javnega sektorja v Sloveniji reformirati in narediti bolj pravičnega. Kajti danes prihaja do vedno večjega trenja v družb, v ljudjeh je vedno več jeze, ker vidijo, da so bili izigrani. Mislim, da bomo, če se zadeve ne bodo kmalu začele spreminjati, lahko pričakujemo vedno več konflikta v družbi.

Ni čisto tako, to je sistem z zamikom, tako kot pri tuširanju, ko primerno topla voda priteče nekaj kasneje kot si jo nastavil.
Ker imamo povprečno ročnost obveznic več kot pet let, sedaj plačujemo nekaj ugodnih obveznic in veliko neugodnih (Šušteršičeve, Čuferjeve). Vsako naslednje leto ugodne dodatno zamenjajo neugodne in povprečna obrestna mera pada. Zanimivo je, da imaš lahko na začetku krize na ta način najugodnejše financiranje dolga, več pa plačuješ takrat, ko plačuješ drago zadolževanje iz začetka krize.
Ker že dolgovezim. Če bi imeli samo najdražji dolg, ki smo ga njeli v največji krizi, bi plačevali okoli 1400 mio. € obresti na leto, če bi imeli samo takega, kot ga najemamo letos bi plačevali okoli 600 mio. na leto. Niti zgornja vrednost niti spodnja ne bosta dosežena, sedaj smo približno na sredini okoli 1000 mio € in še nekaj let se bo ta znesek zmanjševal, ker je Draghi pred nekaj dnevi napovedal nizka obrestne mere ECB do leta 2020.
anon-2977 sporočil: 286
[#2587372] 17.03.16 09:10 · odgovor na: 0730ULtra3 (#2587235)
Odgovori   +    3
[0730ULtra3]
Zanimivo, a nam niso govorili, da je dela na črno pri nas za skoraj miljardo eurov in je bil to poglavitni razlog za uvedbo davčnih blagajn? Sedaj, ko jih pa imamo, so pa prihodki celo še manjši. Dajte malo tega našega Finančnika leta povprašati, zakaj je temu tako, kakšni so tokrat razlogi oziroma izgovori.
ocene o obsegu sive ekonomije je bila med 3-9 miljard €. Precej verodostojne ocene o pobranem DDV ki bi ga morale prinesti davčne blagajne je cca 500-600 mio€. FURS se seveda s tem ne strinja in je svojo oceno o višini dodatno pobranega DDV zaklljučil pri 75mio. Končni rezultat bo pa tak kot vse v tej državi.. negativen. si upam stavit januarsko (2017) plačo da bo izkupiček davčnih blagajn pod 30mio€

Strani: 1