Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Vse manj tistih, ki delajo za vse več pokojnin
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 275
[Glavni forum]
Tema: Vse manj tistih, ki delajo za vse več pokojnin
[#2546009] 04.09.15 15:30 · odgovor na: (# 2545936)
[#2546009] 04.09.15 15:30 · odgovor na: (# 2545936)
čas vnosa: 04.09.15 15:29
[Endimion2]Sem napisal, da se načeloma strinjam.
Preberi si prosim celoten post. lepo sem pojasnil, zakaj samo kapitalske penzije niso nobena nirvana.
Tu sva si različna. Mora dajati donos. Ne govoriva o 15% pač pa o 2 do 4% odvisno od tveganosti naložbe.
Pokojninski sklad mora imeti svoje naložbe z donosom. Infrastruktura tega donosa ne MORE dajat NIKOLI GA NI, in ga nikoli ne bo!
Javni dolg naj ostane lepo v spološno sprejetih pravilih, zato sem navedel druge možnosti naložb, da lahko smiselno plasiramo zbrana sredstva.
Ti bom poskusil odgovorit na hitro.
>1. Namesto plačila obresti za javni dolg v tujino, bi te obresti ostale v »našem« sistemu.
Javni dolg je Javni dolg. Maastrichtska meja je 60% BDP. Naša trenutna zadolžitev je okoli 80% BDP. In zdaj cvilimo da smo pre-zadolženi. A 200% BDP-ha ki bi ga aktivni dolgovali upokojencem bi bilo pa v redu? A na ta način pa izplačila 1,5 milijarde za donose penzijskim skladom ne bi bile boleče za proračun?????
Sredstva so likvidna na dobo 30 do 40 let, ne pa na 90 dni. Očitno ocenjuješ, da je gradnja pediatrične klinike ali gradnja onkologije ali urgentnih centrov na 10 do 15 let dobra in racionalna naložba. Sam se s tem ne strinjam.
>2. Namesto iz davkov bi se javna infrastruktura (šole, bolnice, vrtci, ceste, etc.) financirala iz pokojninskega sklada.
Bog ne daj!!! To niso likvidna sredstva. in četudi bi bila, bi morale spet imeti oni 2% donos. In bi s povišanimi cestninami, šolninami, oskrbninami vrtcev SPET obremenil aktivno populacijo!!!! Infrastruktura naj bo domena države.
Zelo dobro se zavedam vseh razlik v donosnosti. Če pa ti trdiš, da je naše gospodarstvo nesposobno in bo tako ostalo naslednjih 40 let se tudi penzijam nič dobro ne piše.
>3. Del sklada bi se lahko celo naložil kor portfeljska naložba v podkapitalizirana podjetja.
Lahko, vendar celotna Slovenija trenutno nima, in še naslednji 40 let ne bo imela gospodarstva, ki bi bilo zmožno posesati tolikšno količino kapitala. In ne pozabi. naložba v kapital podjetja je za dekado bolj tvegana a s tem nosi tudi obet višjega donosa, ki pa je bistveno bolj volatilne narave.
Komaj čakam, da bodo slovenske obveznice imele boniteto trojni A, da bo kapitalski sklad imel probleme z valorizacijo vplačil.
Poglej si gibanje indexa S&P 500 za zadnjih žnj let:
finance.yahoo.com/ec...ing":true}
V zadnjih 25 letih dve hudi korekciji, tam ranga 40 do 50% navzdol od vrha. A si res prepričan, da bi bodoči upokojenci mirno gledali, kako se jim pred očmi topi polovica penzijskih prihrankov?
Tudi ameriški 401k plani so nafilani z ameriškimi obveznicami. In monetizacija ameriškega dolga je nujna, če želijo da ti 401k plani preživijo. na japonskem ni nič drugače. Tam ima celo BOJ problem.. ker ji je na ravni ponudbe zmanjkalo prodajalcev državnih obveznic. Penzijski skladi jih nočejo dat. Jebo im pas mater. Poljska je pred letom naredila zanimiv eksperiment. Njihovi privatni penzijski skladi (večinoma tuji) so imeli v portfeljih 11% celokupnega poljskega javnega dolga. Ker so Poljaki uvedli zlato pravilo, da javni dolg ne sme it čez 50% BDP, so oni delež enostavno premaknili v Javno penzijsko shemo.. z dekretom. In voila. Javni dolg se je v oziru do BDP znižal za 11% točk. Podobno je naredil Orban na madžarskem. Lahko pa Penzjiski Sklad Slovenija kupi... nemške obveznice.. ups.. ne nosijo 2% letno. Ali pa .. grške.. ukrajinske.. ruske.. fantastična OM.. le da se ti lahko zgodi, da te.. postrižejo.. kaj boš pa pol? Kev Kev, pa v pičku mater taka država a ne?
Očitno se nisva razumela: Ne govorim o podjetju pač pa o naložbenih odločitvah javnega sektorja. Ali si bo ministrstvo zgradilo prostore za 2000€ za kvadratni meter ali za 1800 evrov za kvadratni meter je z davkoplačevalskega vidika kar pomembna razlika. Da ne nadalujem še nadalje o opremi, standardih kvadrature za eno delovno mesto.
>4. Predvsem pa, tudi v javni sektor bi tako vnesli osnovno ekonomsko računico.
Javni sektor ni nikjer za boga milega tretiran kot podjetje. Lahko se pogovarjava o tem, da se nekatere ali del teh storitev ki jih JS opravlja, prestavi v privatno samoplačniško sfero, vendar morava ob tem zagotovit prebivalcem, da jih to ne bo nič več koštalo.