[Endimion2]


ZPIZ ni sklad. Tam se nič ne hrani. Nič se ne SKLADišči. ZPIZ kot tak je pretočen sistem. Kar gre notri, gre tudi ven. Sistem je preprost, in po vsebini NIČ drugačen kot denimo kapitalske penzije.

...........

PO VSEBINI PA NI NIČ DRUGAČEN!!!!! Namesto zakonske prisile, ima po Tvojem načinu pasivna generacija kapitalsko gajžlo in zasužnji svoje otroke, da delajo za njih!

Načeloma se strinjam, vendar pa:
1. Namesto plačila obresti za javni dolg v tujino, bi te obresti ostale v »našem« sistemu.
2. Namesto iz davkov bi se javna infrastruktura (šole, bolnice, vrtci, ceste, etc.) financirala iz pokojninskega sklada.
3. Del sklada bi se lahko celo naložil kor portfeljska naložba v podkapitalizirana podjetja.
4. Predvsem pa, tudi v javni sektor bi tako vnesli osnovno ekonomsko računico.
5. še bi lahko našteval, vendar bodi dovolj.

Pokojninski sklad namesto zavoda, pa čeprav v lasti države, bi po mojem skromnem mnenju, blagohotno vplival na stanje družbe, zato tvoj zaključek zavračam!

Preberi si prosim celoten post. lepo sem pojasnil, zakaj samo kapitalske penzije niso nobena nirvana.

Pokojninski sklad mora imeti svoje naložbe z donosom. Infrastruktura tega donosa ne MORE dajat NIKOLI GA NI, in ga nikoli ne bo!

Ti bom poskusil odgovorit na hitro.

1. Namesto plačila obresti za javni dolg v tujino, bi te obresti ostale v »našem« sistemu.

Javni dolg je Javni dolg. Maastrichtska meja je 60% BDP. Naša trenutna zadolžitev je okoli 80% BDP. In zdaj cvilimo da smo pre-zadolženi. A 200% BDP-ha ki bi ga aktivni dolgovali upokojencem bi bilo pa v redu? A na ta način pa izplačila 1,5 milijarde za donose penzijskim skladom ne bi bile boleče za proračun?????

2. Namesto iz davkov bi se javna infrastruktura (šole, bolnice, vrtci, ceste, etc.) financirala iz pokojninskega sklada.

Bog ne daj!!! To niso likvidna sredstva. in četudi bi bila, bi morale spet imeti oni 2% donos. In bi s povišanimi cestninami, šolninami, oskrbninami vrtcev SPET obremenil aktivno populacijo!!!! Infrastruktura naj bo domena države.

3. Del sklada bi se lahko celo naložil kor portfeljska naložba v podkapitalizirana podjetja.

Lahko, vendar celotna Slovenija trenutno nima, in še naslednji 40 let ne bo imela gospodarstva, ki bi bilo zmožno posesati tolikšno količino kapitala. In ne pozabi. naložba v kapital podjetja je za dekado bolj tvegana a s tem nosi tudi obet višjega donosa, ki pa je bistveno bolj volatilne narave.

Poglej si gibanje indexa S&P 500 za zadnjih žnj let:

finance.yahoo.com/ec...ing":true}

V zadnjih 25 letih dve hudi korekciji, tam ranga 40 do 50% navzdol od vrha. A si res prepričan, da bi bodoči upokojenci mirno gledali, kako se jim pred očmi topi polovica penzijskih prihrankov?

Tudi ameriški 401k plani so nafilani z ameriškimi obveznicami. In monetizacija ameriškega dolga je nujna, če želijo da ti 401k plani preživijo. na japonskem ni nič drugače. Tam ima celo BOJ problem.. ker ji je na ravni ponudbe zmanjkalo prodajalcev državnih obveznic. Penzijski skladi jih nočejo dat. Jebo im pas mater. Poljska je pred letom naredila zanimiv eksperiment. Njihovi privatni penzijski skladi (večinoma tuji) so imeli v portfeljih 11% celokupnega poljskega javnega dolga. Ker so Poljaki uvedli zlato pravilo, da javni dolg ne sme it čez 50% BDP, so oni delež enostavno premaknili v Javno penzijsko shemo.. z dekretom. In voila. Javni dolg se je v oziru do BDP znižal za 11% točk. Podobno je naredil Orban na madžarskem. Lahko pa Penzjiski Sklad Slovenija kupi... nemške obveznice.. ups.. ne nosijo 2% letno. Ali pa .. grške.. ukrajinske.. ruske.. fantastična OM.. le da se ti lahko zgodi, da te.. postrižejo.. kaj boš pa pol? Kev Kev, pa v pičku mater taka država a ne?

4. Predvsem pa, tudi v javni sektor bi tako vnesli osnovno ekonomsko računico.

Javni sektor ni nikjer za boga milega tretiran kot podjetje. Lahko se pogovarjava o tem, da se nekatere ali del teh storitev ki jih JS opravlja, prestavi v privatno samoplačniško sfero, vendar morava ob tem zagotovit prebivalcem, da jih to ne bo nič več koštalo.