[bc123a]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > Avtor dela klasicno napako informatikov, ki softver enacijo z informatiko. Za en smartphone je ze brez dodatnih aplikacij verjetno potrebno veliko vec vrstic kode, kot pa za eno informacijsko resitev, kot jo prodaja Datalab.
> >
> > Po malem bo to veljalo se za vas avto, internetni modem, sesalec...
>
> To v bistvu ni res. Smartphone poganja pač android (prav tako iOS), ki je neka izvedenka unixa (linux-a), ta pa je optimirana platforma, ki se v zadnjih 20 letih v jedru ni kdovekaj spremenila.

Zagotavljam ti, da to sploh ni res, ker je Linux sicer res varianta Unixa, vendar se je na jedru Linuxa v 20 letih zgodilo marsikaj :)

Nekaj statistike za jedro Linuxa (kernel):

9,868,933 lines of code,
12,020,528 lines with comments included,
spread over 36,595 unique files.

www.quora.com/How-ma...nux-kernel

> Rešitve ki jih dela Datalab sicer ne poznam, si pa mislim, da gre lahko za zelo butično izdelan ERP. Takšne rešitve gredo lahko hitro tudi v miljon vrstic kode...

Samo linux kernel ima 10 miljonov vrstic kode.

Ok, vzamem nazaj :). Je pa malo nehvaležno primerjati razvoj OS-a in aplikacij, ki tečejo gor. V Sloveniji delat na razvoju OS-ov je izguba časa. Takšen razvoj, kakršnega se gre Mertelj je načeloma prava smer, sicer produkta ne poznam, po nekaterih komentarjih ni ravno najboljši software.
Gre pa za to, da je po mojem nesmiselno, v našem okolju poskušat konkurirat velikim proizvajalcem licenc, ampak se je bolje preusmeriti na nišne izdelke in storitve na odprti kodi. Jih imaš tudi nekaj, ki so se dovolj uspešno nalinkali na kakšnega velikega ponudnika, ampak menim, da je to tvegano početje, ker lahko firma čez noč ostane na suhem, če se politika principala zamenja.

[vickibedi]
Ok, vzamem nazaj :). Je pa malo nehvaležno primerjati razvoj OS-a in aplikacij, ki tečejo gor. V Sloveniji delat na razvoju OS-ov je izguba časa. Takšen razvoj, kakršnega se gre Mertelj je načeloma prava smer, sicer produkta ne poznam, po nekaterih komentarjih ni ravno najboljši software.
Gre pa za to, da je po mojem nesmiselno, v našem okolju poskušat konkurirat velikim proizvajalcem licenc, ampak se je bolje preusmeriti na nišne izdelke in storitve na odprti kodi. Jih imaš tudi nekaj, ki so se dovolj uspešno nalinkali na kakšnega velikega ponudnika, ampak menim, da je to tvegano početje, ker lahko firma čez noč ostane na suhem, če se politika principala zamenja.

Hotel sem samo osvetliti ozkoglednost informatikov. Po moje firme kot so Iskra, Iskratel (v svetu pa proizvajalci specializiranega industrijskega hardverja) zaposlujejo kar veliko programerjev, ki pa ne delajo poslovnih aplikacij, ampak tocno to o cemer govoris ti: nisne in specializirane izdelke, katere pa vseeno poganja softver.

Pa tudi iskraemeco ze dolgo ne dela vec (samo?) mehanskih stevcev. Vse to rabi programerje, in to zelo dobre.