[bozga]
Če ni pravega lastnika, sploh pa če je večinski lastnik država, je to garancija, da bo dodana vrednost vsaj pol manjša recimo od nemške, ki ima drugačno strukturo lastništva podjetij in predvsem prave lastnike, ki do tovarn niso prišli s tajkunskimi prevzemi ampak s trdim delom. Tu je po mojem srž problema in da še dolgo ne bomo imeli nemške dodane vrednosti.

To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.

Še vedno trdim, da bo pravi lastnik vlagal v tehnologijo, tajkunski pa v avtomobilski, jahtni in nepremičninski luksuz ali pa vse skupaj skockal na borzi. Jasno, da je visoka stopnja korelacije med vlaganjem v tehnologijo in med višino dodane vrednosti in da je mi nimamo tudi iz vzroka, ki ga omenjam. Nismo imeli in še vedno nimamo pravih lastnikov in tako kot iz socialističnega reveža ne moreš čez noč narediti odgovornega kapitalista, tako kot iz propadle socialistične države čez noč ne moreš narediti ekonomije, ki bo po dodani vrednosti konkurirala katerikoli razviti zahodni tržni ekonomiji. Smo pač denar "zabongali" v plače, cegle, beton, pleh in še danes raje nesorazmerno vlagamo v javni sektor kot pa v tehnologijo v gospodarstvu. Zato tudi ni visoke dodane vrednosti in je ne more biti.

[brane]
> [bozga]
> Če ni pravega lastnika, sploh pa če je večinski lastnik država, je to garancija, da bo dodana vrednost vsaj pol manjša recimo od nemške, ki ima drugačno strukturo lastništva podjetij in predvsem prave lastnike, ki do tovarn niso prišli s tajkunskimi prevzemi ampak s trdim delom. Tu je po mojem srž problema in da še dolgo ne bomo imeli nemške dodane vrednosti.


To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.

Malo za šalo, malo zares, zaposleni v javnem sektorju, tudi na FDV, poznajo dodano vrednost le kot davek na dodano vrednost. Akrapovič je bil pripravljen vlagati v proizvodnjo na Barju in zaradi cijazenja države »na nizkih vrtljajih« se na Barju ne ustvarja dodana vrednost. Dobro organizirana in učinkovita država bi dodani vrednosti ustvarjeni v gospodarstvu, morala priložiti svoj del pa ga zaradi cijazenja ne doda in zaradi tega počasnega speljevanja naša dodana vrednost na zaposlenega zaostaja za avstrijsko za osupljivih 50.000 EUR. Res je, za povečanje dodane vrednosti potrebujemo tudi boljše izdelke, ki imajo višjo ceno ali nižje stroške. Kako znižati korupcijske bonuse, pretirano birokracijo in pretirane plače za malo dela v javnem sektorju? Ob robu sedanjih »pogajanj« s sindikati javnega sektorja vidimo, da sindikati birokracije ne dovolijo klestiti, tudi plač nočejo znižati in pravzaprav državni organi korupcije ne želijo odpraviti, kajti prejemanje korupcijskega bonusa sodi med stečene pravice državnih uslužbencev in je priboljšek k plači, podobno kot je napitnina poboljšek k natakarjevi plači. Problem je v slovenski državi, ki ne dodaja svoj del dodane vrednosti in ne funkcionira najbolje. V javni upravi je preveč zaposlenih , ki motijo drug drugega pri delu, javne finance so katastrofalne, študenti predolgo študirajo, vsaka občina sprejema urbanistični plan, dve varuški ahtata enega otroka, birokracija ima predolge roke, Štrukelj bi 9 učencev v razredu, sodišča počasi delajo, v parlamentu se sprejema nejasna zakonodaja, vlada nima realnega proračuna in še in še. Zakaj že enkrat ne sprejmemo ocen dveh predsednikov vlad, Pahorja in Janše, da je v javnem sektorju od 30% do 50% odvečnih delavcev, ki na delu nič koristnega ne počnejo in ne ustvarjajo dodane vrednosti.