DAVČNE VRAGOLIJE

Do pred nekako desetimi leti je za vlagatelje v delnice in vzajemne sklade veljalo pravilo, da so bili po preteku treh let imetništva vrednostnih papirjev docela neobdavčeni. Finančna industrija je v času razcveta borznih indeksov cvetela. Takrat so bile prejete dividende obdavčene še z dohodnino skupaj z ostalimi prihodki. Da o modernih davčnih določbah, ki so slovenski davčni unicum, ki veljajo za nazaj niti ne govorimo.
Za vlagatelje v delnice in vzajemne sklade ter ostale vrednostne papirje so vrli zakonodajalci in glasujoči poslanci predlagali obdavčitev 20%, pa navzdol po 5% stopnji, 15%, 10%, 5% in 0%, kar je pomenilo, da smo postali vlagatelji docela neobdavčeni šele po 20 letih imetništva. Tudi dividende saj so bile že izvzete iz dohodninske osnove ter obdavčene z enkratno akontacijo dohodnice, kot končnim davkom, v višini 25%. Obstoječe finančne institucije in zavarovalnice so že čutile obzorja krize, zato so zakonodajalci pohiteli z velikimi ugodnostmi, ko je bilo z naložbenimi policami v katereh so bili sestavni del tudi paleta vzajemnih skladov, v katerih je bilo 10 letno trajanje, docela neobdavčeno.
Zadovoljni so bili vsi, industrija vzajemnih skladov skupaj z zavarovalnicami, banke z bančnozavarovalniškimi produkti, zavarovanci in potrošniki z visokimi donosi in z še višjimi pričakovanji in lahko bi rekli, da je tukaj prišlo do točke preloma. Z izzvzetjem modernih naložbenih produktov iz obdavčitve, kateri so bili podvrženi vsi ostali vlagatelji v delnice in vzajemne sklade ter vrednostne papirje, so odgovorni povzročili veliko neenakost med vlagatelji.
S takšnim pristopom se zelo megli tudi primerjava raznoraznih naložbenih produktov med seboj, kot se tudi poveča netransparentnost doseženih realnih donosov, saj je primerjalni mehanizem zelo težko vzpostaviti. Saj je bilo na deklarativni ravni zelo veliko govora o pregledu vseh stroškov, ki bremenijo ali bi lahko bremenili vlagatelja, pa so upravljalci z oblikovanjem krovnih skladov, v novo oblikovana pravila, lahko vključili tudi ostale stroške, ki jih prej med stroške niso mogli uključiti. Pred dnevi je bilo objavljeno, da je bilo v naložbene police vloženih 800mio€, nedvomno bi bila od te, pomembnejša številka, koliko premoženja je zaradi borznega medveda, sploh še ostalo vlagateljem.
Da ob tem ne govorimo o rekordni 42% obdavčitvi za finančne instrumente, ki so bili v lastništvu manj kot 1 leto, kar je tudi odvrnilo veliko vlagateljev od popularizaciji takšnih naložb.
V takšnih razmerah je zelo težko vlagati svoje privarčevano premoženje, saj za to vsak vlagatelj potrebuje stabilno davčno politiko, kar pa za Slovenijo ne bi mogli trditi. Vsi tisti odredbodajalci in snovalci pokojninskih reform, ki so trdili, da vplačujemo premalo na svoje pokojninske račune, so obenem pozabili, da bodo vlagatelji po 10 letih varčevanja, zahtevali enkratno izplačilo privarčevanih sredstev. Do teh sredstev so vlagatelji imeli vso zakonsko pravico. Teh 10 let je bilo zelo nelikvidnih, saj se teh polic, kljub obljubam ni dalo zastaviti na nobeni banki, kolikor je vlagatelj nujno potreboval denar, na vse to in še več je celotna finančna srenja domala pozabila.
Najhujše je bilo tudi to, da je zakonodajalec, hoteč preprečiti prevelik odliv sredstev, seveda v povezavi z zavarovalniškimi in pokojninskihmi družbami, sprejel moralno in etično sporna določila za višja obdavčenja, ki znašajo do 42% vloženih sredstev.
Da je nekaj zelo hudi narobe, nam govori tudi dejstvo, da je vlaganje v pokojninske police, še edina davčna olajšava, kar kaže tudi na nerazumevanje in ozkost avtorjev in potrjevalcev takšnih odločitev.
Včasih se je dalo izplačani dobiček reinvestirati nazaj v družbo in si s tem pridobiti še večje davčne olajšave, pa to sedaj ni več možno, bi bilo pa za vse dobrodošlo, ko bi takšne možnosti ponovno uvedli in izkoristili za krepitev gospodarstva.
Glede rezidentstva ali nerezidentstva je davčna politika tudi zelo problematična, saj mora biti pomorec na ladji nepretrgoma 6 mesecev in skupaj, kar pomeni, da je za pridobitev posebne olajšave, lahko v celotnem davčnem obdobju na ladji samo 1 krat na leto. Tukaj je zanimiva tudi teorija o svetovnem dohodku in v katero državo sploh spadajo, ko plujejo po sedmerih morjih. Razen, ko se na davčni upravi zaradi obstoječih zakonov, pred plovbo izbrišejo iz rezidentstva ter odprejo račune v tujini.
Ob tem nekatere delniške družbe pogojujejo za prejem dividend, obvezno odprtje bančnih računov v tujini, je tam potrebno izpolniti malo morje obrazcev, ki velikokrat ne odtehtajo prejetih sredstev. Obvezno je tudi poročanje prejema dividend in njim podobnim prejemkom v roku 3 mesecev od njih nakazila na bančni račun. Ko gre za prejemke, katere obračunani davek ne presega 10€, se po določbah 1.odstavka 50.člena ZDavP-2 davek ne odmeri.
Medtem ko navadne državljane obdavčujejo po zapisanih zakonskih normah, pa kot izgleda, nekateri uživajo popolno davčno svobodo, vsaj, kar je povezavi z, v teh dnevih objavljenimi vrtoglavimi zneski. Ob tem mi je prijatelj povedal, kaj čaka morebitnega utajevalca davkov v Kanadi, četudi je dolžan en sam samcati 1$.

IZJAVA STRANKE O POLITIČNI IZPOSTAVLJENOSTI

Jaz, spodaj podpisani ….izjavljam, da
Sem oziroma nisem politično vplivna oseba (izbiro obkrožite)

1.Ime in priimek…vrsta odnosa*
funkcija….datum nastopa funkcije
2. Ime in priimek…vrsta odnosa*
funkcija….datum nastopa funkcije

* vrsta odnosa; navedite eno od naslednjih možnosti:
* osebno, če je stranka politično izpostavljena oseba
* član ožje družine – če je politično izpostavljena oseba član ožje družine (zakonski ali izvenzakonska zveza, starši, bratje in sestre ter otroci in njihovi zakonski in izvenzakonski partner

Kolikor je odgovor pozitiven navedite podatke o izvoru sredstev katera bodo predmet poslovnega odnosa ter transakcije……

Kot dokaz prilagam sledečo dokumentacijo…..

Kraj in datum, podpis

Obrazložitev:
To izjavo izpolnjuje tuja fizična oseba z prebivališčem ali običajnim prebivališčem v tuji državi katera deluje ali je v zadnjem letu (ali dlje) delovala na vplivnih javnih funkcijah, vključujoč tudi člane njene ožje družine ali osebo za katero je znano, da je sorodnik takih oseb.
Fizične osebe katere delujejo ali so delovale na vplivnih javnih funkcijah so: predsedniki držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi pomočniki, izbrani člani zakonodajnih teles, sodniki vrhovnih, ustavnih in drugih visokih sodišč, proti katerim odločbe, razen v posebnih primerih, ni mogoče izkoristiti pravnih norm, sodniki finančnih sodišč ter člani svetov centralnih bank, veleposlaniki, konzuli in visoki častniki oboroženih sil, člani upravnih in nadzornih svetov, ki so v lastništvu ali v večinskem lastništvu države. Člani ožje družine tuje politično izpostavljene osebe so: zakonski in izvenzakonski partner, starši, bratje in sestre, otroci in njihovi zakonski in izvenzakonski partnerji. Bližnji sodelavec tuje politično vplivne osebe je vsaka oseba katera ima skupni dobiček iz imovine ali takšne narave poslovni odnos, ali katera ima s tujo politično vplivno osebo, druge bližnje poslovne kontakte.

Podatke zbiramo skladno z 32.členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, NN številka 87/2008.

Strinjajoč/strinjajoča se z vzpostavljanjem poslovnega odnosa…
Vodja Poslovne enote:…
Mesto, datum, čas,…
www.erstebank.hr/CBF...Uvjeti.pdf

PRAVILNIK O SPREČAVANJU PRANJA NOVCA
www.revizorska-komor...0novca.pdf

Smjernice za provođenje zakona o sprječavanju pranja novca i financiranja terorizma za obveznike u nadležnosti hrvatske agencije za nadzor financijskih usluga, rujan 2009
www.hanfa.hr/uploads...ORIZMA.pdf

ZAKON
www.zakon.hr/z/117/Z...-terorizma
www.poba-ico-invest....estirajte/

INŠPEKTORAT
hgk.biznet.hr/hgk/fi.../20164.pdf

SMERNICE
www.hnb.hr/supervizi...orizma.pdf

Vse težje do računa v banki
www.jutarnji.hr/sve-...ci/281099/