Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek DachsLeaks - vse, kar ste februarja zamudili o aferi s podrejenci
sporočil: 1.500
Prav bi bilo da Badger&all bank's rodents tudi odgovarjajo za
svojo vehementno zlorabo zaupanega položaja!
sporočil: 2.505
Enkrat sem že naivno mislil, da je UDBA zapustila banke in sem
kupil delnice NKBM.
Banko je nadzirala z vsem svojim premoženjem Alenčica, mislim, da jo vsi poznate.
Pri prvi sanaciji, sem veliko izgubil pri LB, kjer je bil predsednik UO Rigelnik. Od SKB smo dobili delnice od UDBOVSKE LB pa nič.
Druga dokapitalizacija me bo stala delnice NKBM in moje otroke odločitev slovenske trojke (Bratušek, Čufar, Jazbec). Seveda tu ni brez greha, je pa brez odgovornosti tov. Kranjec.
Pozivu NLB za nakup podrejenih obveznic sem se k sreči izognil. ( kad te peti put, vodi na pravi put).
Podrejenci znajo nekaj dobiti nazaj, jaz sem pa svoje delnice NKBM odpisal v dobro Ga. Alenke Bratušek. Živela UDBOMAFIJA!
Banko je nadzirala z vsem svojim premoženjem Alenčica, mislim, da jo vsi poznate.
Pri prvi sanaciji, sem veliko izgubil pri LB, kjer je bil predsednik UO Rigelnik. Od SKB smo dobili delnice od UDBOVSKE LB pa nič.
Druga dokapitalizacija me bo stala delnice NKBM in moje otroke odločitev slovenske trojke (Bratušek, Čufar, Jazbec). Seveda tu ni brez greha, je pa brez odgovornosti tov. Kranjec.
Pozivu NLB za nakup podrejenih obveznic sem se k sreči izognil. ( kad te peti put, vodi na pravi put).
Podrejenci znajo nekaj dobiti nazaj, jaz sem pa svoje delnice NKBM odpisal v dobro Ga. Alenke Bratušek. Živela UDBOMAFIJA!
sporočil: 3.436
Zanimivo, da se je ta "dachsleaks" pojavil ravno sedaj, ko se
prodaja NKBM. Očitno se nekomu ne dopade sklad Apollo! Zato bi bilo
bolj verodostojno afero poimenovati "udbaleaks"...
sporočil: 30.415
Kdo bi leta 1990 mislil, da bo nas politika pripeljala v finančno
suženjstvo? Vladajo nam politiki, ki so na patološki način
zadolžili svoje otroke in otroke svojih otrok in naredili zločin
nad zločinom o katerem nihče ne govori. Danes smo dolžni 30
milijard in ko Bruselj v ta dolg upravičeno prišteje dolg SID banke
in prej ali potlej dolg DARS, bomo dolžni 35 milijard, Mramor bo
zagotovo dodal 1,5 milijard, nekaj bomo še predfinancirali (kakšna
odurna beseda!) in dolg bo še višji in z njim tudi mi še večji
sužnji. Avstrijsko – hrvaški filozof Buden bi dejal, da smo si
suženjske pogoje ustvarili sami.
sporočil: 9.830
(X) zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja
(>) zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB
Še enkrat in spet in spet: kratice se v takih primerih ne pregibajo oziroma (v strokovni "latovščini") se sklanjajo po 3. ženski sklanjatvi, ki ima v vseh sklonih končnico -0 (nič).
Več o zapisovanju in izgovarjavi kratic si preberite v kakšni slovenski slovnici ali Pravilih, ki so sestvni del Slovenskega pravopisa. Če ste za kaj takega "prekomod", lahko vprašate tudi hišne lektorice, saj jih navsezadnje za to plačujete.
LP, Hanibal Lector
PS
Po vaši pisunaki "logiki" bi morali torej pregibati tudi kratico v stavku "pobude za oceno ustavnosti novele ZBan-1L-ja", a kaže, da za vas vsaj to zveni dovolj trapasto in nesmiselno, da tega kljub vsej pisunski "logiki" niste storili.
In še enkrat vprašam: ali boste naslednjič v duhu svoje novinarske jezikovne logike in "subtilnosti" pisali o ZDA-ju, ZDA-ji ali ZDA-jah?
(>) zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB
Še enkrat in spet in spet: kratice se v takih primerih ne pregibajo oziroma (v strokovni "latovščini") se sklanjajo po 3. ženski sklanjatvi, ki ima v vseh sklonih končnico -0 (nič).
Več o zapisovanju in izgovarjavi kratic si preberite v kakšni slovenski slovnici ali Pravilih, ki so sestvni del Slovenskega pravopisa. Če ste za kaj takega "prekomod", lahko vprašate tudi hišne lektorice, saj jih navsezadnje za to plačujete.
LP, Hanibal Lector
PS
Po vaši pisunaki "logiki" bi morali torej pregibati tudi kratico v stavku "pobude za oceno ustavnosti novele ZBan-1L-ja", a kaže, da za vas vsaj to zveni dovolj trapasto in nesmiselno, da tega kljub vsej pisunski "logiki" niste storili.
In še enkrat vprašam: ali boste naslednjič v duhu svoje novinarske jezikovne logike in "subtilnosti" pisali o ZDA-ju, ZDA-ji ali ZDA-jah?
sporočil: 620
[alek14]To je res, vendar je pri tem treba tudi povedati kdaj in na podlagi katerih računovodskih podatkov se podkapitaliziranost v podjetjih ugotovi. Na podlagi Mednarodnih računovodskih standardov in ne na podlagi nekih posebej dogovorjenih kriterijev in testov, kar je bil primer v bankah.
Citiram: "Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence itd....."
sporočil: 2.077
[alek14]Popolnoma si zgrešil poanto dogajanja, ker si izjemno inteligenten človek poglej še z druge strani.
Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).
1. Dokapitalizacija bank se zgodi na podlagi zahteve in ocene BS, zato je pomemben postopek, kako je ta ocena izračunana in verodostojnost te ocene. Postopek mora pokazati, kateremu cilju sledi ocena. Kriterijska funkcija in uteži, ki jih postaviš v simulaciji so lahko zelo različni. Očitno je, da je BS v optimizacijah oziroma simulacijah izvajala kriterij državne pomoči. Skratka iskala je tak negativen kapital, ki omogoča državno pomoč. S tem, ko je optimizirala ta kriterij, se ni obnašala kor regulator sistema, ampak kot izvajalec neke druge funkcije. Posledice tega njenega dejanja so udarile na različnih mestih. Podrejenci so samo vrh ledene gore.
Da je nekaj narobe je kazalo že razmerej med oceno od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. V stroki lahko prebereš, da če se ti dve oceni močno ralikujeta je treba iskati konvergenco ocen. Ti dve oceni sta se pri nas ralikovali za soraj polovico. (v Španiji npr. sta se razlikovali za 2%!!!!). To je bil močan znak, da je nekaj v oceni hudo narobe.
Zato so bile dokapitalizacije prevelike in strošek izdan državi nerazumen.
Država se je morala zadolžiti po več kot 4%, da je prekomerno dokapitalizirala banke, te pa so s tem denarjem vrnile ECB kredite, ki so imeli 3 odstotne točke nižjo obrestno mero.
Da so bile ocene napačne lahko vidimo tudi iz sedanjega stanja Gorenjske banke, ki bi jo bilo treba po tistih ocenah dokapitalizirati za 300 mio. €. Banka ves čas normalno posluje in ima brez dokapitalizacij danes kapitalsko ustreznost 16!
Najpomembnejše pri vsemu pa je, da pri NLB ni šlo za državno pomoč!
Banka je bila v lasti države! Državna pomoč je v EU tako strogo omejena, da ne bi prišlo do moralnega hazarda. Toda v primeru NLB, je bila država lastnik, ki bi bil dolžan dokapitalizirati banko, ni šlo za reševanje nekih privatnikov. Prišlo je do sprevrženega položaja, ko je država izvedla moralni hazard in dosegla svojo obogatitev (kot lastnika), na račun podrejencev.
Gre za master vprašanje, država je dokapitalizirala svojo lastno banko, svojo naložbo in uporabila institut državne pomoči, da je "porazdelila bremena".
Skratka s simulacijami se je iskalo tako rešitev pri vrednotenju, da bo kapital dovolj negativen, da bo izpolnjen pogoje za državno pomoč pri dokapitalzaciji lastne banke.
Hkrati se je izkazala, da je tako vrednotenje 4 krat odstopalo od povprečja EMU.
Cilj posvečuje sredstva.
sporočil: 2.077
[brane]
> [alek14]
> Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).
>
Popolnoma si zgrešil poanto dogajanja, ker si izjemno inteligenten človek poglej še z druge strani.
1. Dokapitalizacija bank se zgodi na podlagi zahteve in ocene BS, zato je pomemben postopek, kako je ta ocena izračunana in verodostojnost te ocene. Postopek mora pokazati, kateremu cilju sledi ocena. Kriterijska funkcija in uteži, ki jih postaviš v simulaciji so lahko zelo različni. Očitno je, da je BS v optimizacijah oziroma simulacijah izvajala kriterij državne pomoči. Skratka iskala je tak negativen kapital, ki omogoča državno pomoč. S tem, ko je optimizirala ta kriterij, se ni obnašala kor regulator sistema, ampak kot izvajalec neke druge funkcije. Posledice tega njenega dejanja so udarile na različnih mestih. Podrejenci so samo vrh ledene gore.
Da je nekaj narobe je kazalo že razmerej med oceno od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. V stroki lahko prebereš, da če se ti dve oceni močno ralikujeta je treba iskati konvergenco ocen. Ti dve oceni sta se pri nas ralikovali za soraj polovico. (v Španiji npr. sta se razlikovali za 2%!!!!). To je bil močan znak, da je nekaj v oceni hudo narobe.
Zato so bile dokapitalizacije prevelike in strošek izdan državi nerazumen.
Država se je morala zadolžiti po več kot 4%, da je prekomerno dokapitalizirala banke, te pa so s tem denarjem vrnile ECB kredite, ki so imeli 3 odstotne točke nižjo obrestno mero.
Da so bile ocene napačne lahko vidimo tudi iz sedanjega stanja Gorenjske banke, ki bi jo bilo treba po tistih ocenah dokapitalizirati za 300 mio. €. Banka ves čas normalno posluje in ima brez dokapitalizacij danes kapitalsko ustreznost 16!
Najpomembnejše pri vsemu pa je, da pri NLB ni šlo za državno pomoč!
Banka je bila v lasti države! Državna pomoč je v EU tako strogo omejena, da ne bi prišlo do moralnega hazarda. Toda v primeru NLB, je bila država lastnik, ki bi bil dolžan dokapitalizirati banko, ni šlo za reševanje nekih privatnikov. Prišlo je do sprevrženega položaja, ko je država izvedla moralni hazard in dosegla svojo obogatitev (kot lastnika), na račun podrejencev.
Gre za master vprašanje, država je dokapitalizirala svojo lastno banko, svojo naložbo in uporabila institut državne pomoči, da je "porazdelila bremena".
Skratka s simulacijami se je iskalo tako rešitev pri vrednotenju, da bo kapital dovolj negativen, da bo izpolnjen pogoje za državno pomoč pri dokapitalzaciji lastne banke.
Hkrati se je izkazala, da je tako vrednotenje 4 krat odstopalo od povprečja EMU.
Cilj posvečuje sredstva.
Rešitev tega problema je treba izvesti pred privatizacijo, da bo denar vrnjen davkoplačevalcem.
Rešitev zahteva nekaj korakov.
BS mora skupaj z ECB in EBA ponovno preveriti kriterije, ki so veljali v stres testih in jih postaviti vsaj na EMU povprečje ter nato ponovno izračunati kapitalske zahteve.
Dokapitalizirane banke morajo nato zmanjšati kapital do teh maksmialnih kapitalskih zahtev in presežek vrniti lastnikom - proračunu.
Take normlane banke pa potem privatizirajte po mili volji.
Ne moremo pa pristajati, da davkoplačevalci v tej verigi častimo prihvatizatorje teh bank za milijardo ali več €.
TO JE PO UČINKU OZIROMA ŠKODI VSAJ 4 KRAT VEČJA AFERA KOT TEŠ 6.
sporočil: 957
'Uradna' verzija najnovejše bančne afere se nagiblje k naslednjim
zaključkom:
1.) vse je posledica nekaj korakov (po T.Kotniku sedmih), ki so v sosledici dogodkov bolj in bolj ožile maneverski prostor pogajanj z EU tako ministrstvu za finance, kot tudi BS.
2. Zaradi tega (v podtonu 'zaradi prevelike zaskrbljenosti za državo in morebitni stečaj bank') je bilo narejenih nekaj nepravilnosti oz. opuščenih nekaj preverjanj in pogajanj z EU komisijo.
3.) Ko se bo dim razkadil, in bo odletelo nekaj drugorazrednih bančnih uslužbencev, ki se (v medijih in sami sebe) še vedno nazivaljo 'bankirji', bo s 'podrejenci' sklenjen dogovor o nekakšnem 'poplačilu' in 'izravnavi škode.
Posledice bodo:
a) za nekaj mesecev (leto?) ustavljena prvatizacija in
b) 'podrejenci bodo po nekem 'strogo zaupnem ' ključu, ki bo najbolj varovana bančna skrivnost, poplačani v različnih deležih: nekateri (domnevamo, da se ve, kateri) bodo dobili poplačno vse, ostali (velika večina) pa le nekaj drobtinic.
Ključni odgovor, ki bi sesul to zgradbo, bi moral slediti vprašanju, ki se sedaj pretirano sploh ne izpostavlja: Če je bilo vse skupaj 'skoraj nujna' posledica oz. mešanica postopnih šlamparij in opustitev, zakaj je potem glavni 'akter' ali bolje 'mešetar' (Mavko) dobil v tujini tako dobro službo?? Če bi bile predpostavke pod točkama 1. in 2. resnične, bi moral gospod M. najmanj kar je - izgubiti službo(????) Bil pa je nagrajen! Torej je bila zadeva skrbno planirana in izvedena. REševanje nekaterih podrejencev bo uspelo!
1.) vse je posledica nekaj korakov (po T.Kotniku sedmih), ki so v sosledici dogodkov bolj in bolj ožile maneverski prostor pogajanj z EU tako ministrstvu za finance, kot tudi BS.
2. Zaradi tega (v podtonu 'zaradi prevelike zaskrbljenosti za državo in morebitni stečaj bank') je bilo narejenih nekaj nepravilnosti oz. opuščenih nekaj preverjanj in pogajanj z EU komisijo.
3.) Ko se bo dim razkadil, in bo odletelo nekaj drugorazrednih bančnih uslužbencev, ki se (v medijih in sami sebe) še vedno nazivaljo 'bankirji', bo s 'podrejenci' sklenjen dogovor o nekakšnem 'poplačilu' in 'izravnavi škode.
Posledice bodo:
a) za nekaj mesecev (leto?) ustavljena prvatizacija in
b) 'podrejenci bodo po nekem 'strogo zaupnem ' ključu, ki bo najbolj varovana bančna skrivnost, poplačani v različnih deležih: nekateri (domnevamo, da se ve, kateri) bodo dobili poplačno vse, ostali (velika večina) pa le nekaj drobtinic.
Ključni odgovor, ki bi sesul to zgradbo, bi moral slediti vprašanju, ki se sedaj pretirano sploh ne izpostavlja: Če je bilo vse skupaj 'skoraj nujna' posledica oz. mešanica postopnih šlamparij in opustitev, zakaj je potem glavni 'akter' ali bolje 'mešetar' (Mavko) dobil v tujini tako dobro službo?? Če bi bile predpostavke pod točkama 1. in 2. resnične, bi moral gospod M. najmanj kar je - izgubiti službo(????) Bil pa je nagrajen! Torej je bila zadeva skrbno planirana in izvedena. REševanje nekaterih podrejencev bo uspelo!
sporočil: 8.271
[alek14]Odlično!
Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence, nato pa moramo v žep še davkoplačevalci (vmes bi morali biti še depoziti nad 100k in morda še kdo, ki je tudi indirektno lastnik banke).
[Tu želim pustiti ob strani smiselnost dokapitalizacije - pa da bodo potem banke kreditirale gospodarstvo, ki nima kam investirati...]
Želim se osredotočiti na vprašanje kdaj lahko podrejenci pričakujejo denar nazaj. Zelo enostavno. Vrstni red popračil je določen v mojem prvem odstavku, le da gre v obratni smeri. Ko dobimo davkoplačevalci svoj vložek nazaj (lahko v obliki delnic bank), potem pridejo na vrsto podrjejenci in tako dalje. Saj je to razumljivo in logično, tako, da mi ne bo treba risati še skice ali kaj podobnega? :)
Vrstni red tveganj je sedaj jasen. :)
Zdaj me nekoliko daje samo še matematika.
Če smo v NKBM davkoplačevalci, oziroma njihovi voljeni pooblaščenci vložili 870 miljonov, banko pa prodamo za 200 ( z besedo: dvesto ) miljonov, kdo in koliko bo vse zradiran? :))
sporočil: 115
V temelju je vse delovanje sledilo le enemu cilju; popolnemu
obvladovanju lastništva, če ne bi izbrisali podrejencev bi ti
ostali v določenem deležu zaradi pretvorbe v kapital enakovredni
lastniki banke in potem pa pa zgodbice dokapitalizacij za 100% in
prodaj za 20% vrednosti dokapitalizacije nekateri pa polne žepe,
težje izvedljive.
vse izgubljeno je samo collateral damage
in če kdo reče da je državna lastnina tudi moja potem mi naj podeli eno dvemilioninko tega lastništva pa bom jaz počel z njim kar bom hotel
vse izgubljeno je samo collateral damage
in če kdo reče da je državna lastnina tudi moja potem mi naj podeli eno dvemilioninko tega lastništva pa bom jaz počel z njim kar bom hotel
sporočil: 8.271
[283]
> [alek14]
>Citiram: "Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj. Ko je neko podjetje podkapitalizirano (banke praviloma ne poznajo formalnega stečaja, vendar gre za isto zadevo), se radira najprej delničarje, nato podrejence itd....."
To je res, vendar je pri tem treba tudi povedati kdaj in na podlagi katerih računovodskih podatkov se podkapitaliziranost v podjetjih ugotovi. Na podlagi Mednarodnih računovodskih standardov in ne na podlagi nekih posebej dogovorjenih kriterijev in testov, kar je bil primer v bankah.Točno tako.
In še: če so bili te famozni stresni testi prirejeni za določen čas in določeno državo z njenimim karakteristikami, dobrimi in slabimi...
.... in glede na nekoliko boljši današnji položaj Slovenije, (pozitivna gospodarska rast). Ali bi bilo še vedno potrebno toliko dokapitalizirati banke, ali drugače povedano; so res te naše banke polne denarja?
sporočil: 30.415
Zadnja sprememba: anon-317028 15.02.2015 11:36
[brane](brane)
> [alek14]
> Nekaj si moramo razjasniti. Namreč vrstni red tveganj.
Toda v primeru NLB, je bila država lastnik, ki bi bil dolžan dokapitalizirati banko, ni šlo za reševanje nekih privatnikov. Prišlo je do sprevrženega položaja, ko je država izvedla moralni hazard
Na Factor banki (Probanki) so zagotovo reševali privatnike in je prišlo do sprevrženega položaja. Mislim na Janševo izjavo na požarreportu o Factor banki, ki bi jo na predlog guvernerja Kranjca morali pripojiti NKBM : »Zanimalo me je, zakaj je ta banka pomembna. Gospod Kranjec mi je odgovoril, da so v njej pomembni komitenti. Da je v njej za 350 milijonov evrov pomembnih vlog. Zaradi tega se banke pozneje ni dalo v stečaj, ampak likvidiralo tako, da nihče ni bil prikrajšan, četudi je sedanji guverner (Boštjan Jazbec) nekoč drugače menil...«. Cilj posvečuje sredstva.
Cilj posvečuje sredstva.
sporočil: 9.830
Zadnja sprememba: tasilo 15.02.2015 11:43
Še ena jezikovna spaka:(X) Želijo, da se na to temo skliče *(>) izredNA seJA DZ in uvede *(X) preiskovalNO komisiJO DZ, od vlade pa zahteva spremembe zakonodaje V SMERI večje odgovornosti bankirjev. -- *(X) pomeni napačno; *(>) pomeni prav
(>) Želijo, da (oz. NAJ) se na to temo skliče izredNA seJA DZ in (da se) USTANOVI preiskovalNA komisiJA DZ, od vlade pa zahteva spremembe zakonodaje ZA večJO odgovornost bankirjev.
1.) Predmet iz tvornega stavka (sklicali so seJO, ustanovili so komisiJO -- koga ali kaj) pri trpniku s povratnim zaimkom "se" postane osebek (skliče se seJA, ustanovi se komisiJA). -- V citiranem novinarskem zapisu ob istem pasivnem glagolu enkrat piše pravilen sklon in enkrat napačen.
Ta napaka je že vsaj 50 let znana pod imenom "Urša Plut". Nekoč bom o tem napisal kaj več. -- Celo "veliki jezikoslovec" Marko Crnkovič v svojem pisanju www.delo.si/mnenja/b...-9-10.html napako zagovarja in opravičuje na žive in mrtve, zraven se hvali, kako da so ga lektorji jemali v roke ... a revež še vedno ve, kako je prav. Trdi, da je narobe prav. (Ta nagravžni pojav je tudi sicer zelo moden v sodobni slovenski družbi.)
2.) spremembe zakonodaje V SMERI večje odgovornosti ---> spremembe zakonodaje ZA večjO odgovornost. Moramo razložiti?
LP, Hanibal Lector
sporočil: 8.271
[QRK]Očitno imaš; meni sicer neznan in nerazumljiv fetiš na banke in njihove vrednostne papirje. :))
Enkrat sem že naivno mislil, da je UDBA zapustila banke in sem kupil delnice NKBM.
Banko je nadzirala z vsem svojim premoženjem Alenčica, mislim, da jo vsi poznate.
Pri prvi sanaciji, sem veliko izgubil pri LB, kjer je bil predsednik UO Rigelnik. Od SKB smo dobili delnice od UDBOVSKE LB pa nič.
Druga dokapitalizacija me bo stala delnice NKBM in moje otroke odločitev slovenske trojke (Bratušek, Čufar, Jazbec). Seveda tu ni brez greha, je pa brez odgovornosti tov. Kranjec.
Pozivu NLB za nakup podrejenih obveznic sem se k sreči izognil. ( kad te peti put, vodi na pravi put).
Podrejenci znajo nekaj dobiti nazaj, jaz sem pa svoje delnice NKBM odpisal v dobro Ga. Alenke Bratušek. Živela UDBOMAFIJA!
Obstajajo tudi drugi vrednostni papirji, delnice ipd, ki z bankami nimajo kakšne posebne zveze. :)) npr. Coca-Cola, McDonalds, Alibaba,.... :))
Udba ni mrtva. Povsem očitno je, da nikoli ne bo. :)) Na pogreb bodo poslali svojega agenta, ki bo na koncu v mapo dosjeja vstavil poročilo, da je bil klient položen v zemljo in zasut.
Ne razumem pa, zakaj posluješ z udbo, če nisi v njihovi organizaciji in nimaš plačane članarine? :))
sporočil: 18.363
Sem poslušal razpravo odbora. Moj rezime je, da v bankah, BS,
fin.ministrstvu in vladi ljudje ne razmišljajo zdravo razumsko.
Seveda so osnova zakon in pravo, samo si ga naj ne razlagajo in
ravnajo po svoje.
Da ni bilo motiva, se s spoštovanim TadejemK ne strinjam Zakaj? Vsako ravnanje je posledica motiva. Ravnanje v umetnih sistemih kot je bančni ne more bit drugačo kot motivirano. Nepremišljenosti (ne da bi upoštevali posledice) ne sme biti.
Svinjariji se je očitno v BC uprl spoštovani D.D. direktor te banke, saj se kot dober strokovnjak in pošten človek gotovo ni strinjal s takšnim ravnanjem. Žal ga ni več, da bi lahko o tem v tej debati spregovoril.
Vsa čast Arharju. Absolutno pa TadejuK za prezentacijo problema. Lep dan.
Da ni bilo motiva, se s spoštovanim TadejemK ne strinjam Zakaj? Vsako ravnanje je posledica motiva. Ravnanje v umetnih sistemih kot je bančni ne more bit drugačo kot motivirano. Nepremišljenosti (ne da bi upoštevali posledice) ne sme biti.
Svinjariji se je očitno v BC uprl spoštovani D.D. direktor te banke, saj se kot dober strokovnjak in pošten človek gotovo ni strinjal s takšnim ravnanjem. Žal ga ni več, da bi lahko o tem v tej debati spregovoril.
Vsa čast Arharju. Absolutno pa TadejuK za prezentacijo problema. Lep dan.
sporočil: 8.271
Kaj je to trpnik?
Se mi zdi, da mi je tole ušlo iz glave, če naj bi kdaj sploh imel.:)
Se mi zdi, da mi je tole ušlo iz glave, če naj bi kdaj sploh imel.:)
sporočil: 9.830
[FrRoSt]Po slovensko trpnik, trpni način, je s tujko pasiv, pasivni način. Njegova najpomemnejša značilnost je, da opusti, zataji, se izogne ... vršilcu dejanja. Prav zaradi te "čudovite" lastnosti je tako prekleto priljubljen med politiki, piarovci, novinarji in podobno svojatjo, ki ve povedati vse, le tega ne, KDO je kaj storil ali bi moral storiti (npr. pasiv/trpnik glagola "morati" je "treba bi bilo"). Trpnik oz. pasiv je "fantastično" orodje za sprenevedanje, izmotavanje, prodajanje megle, izmikanje odgovornosti ...
Kaj je to trpnik?
Slovenščina trpnik ali pasiv zelo slabo in zelo težko prenaša (izjema je recimo tehnično ali naravoslovno področje, kjer vršilec dejanja ni tako pomemben).
Nasprotje od trpnika, pasiva, je po slovensko tvornik, tvorni način (s tujko áktiv, aktivni način).
sporočil: 18.363
[gsavli]
> [bigl]
> Da ni bilo motiva, se s spoštovanim TadejemK ne strinjam Zakaj? Vsako ravnanje je posledica motiva.
off topic - najgrozovitejse zlocine se lahko stori brez motiva. kar je zelo creepy in spoznanje, ki ga povprecno empaticen clovek tezko sprejme.
(striktno off topic in ba splosno in nima veze z dogajanjem v bankah).
Če gre za ravnanja zaradi bolezeni, povprečen človek težko razume njihovo ravnanje, to pa ja. Ampak v bankah in v vladi menda niso tozadevno bolani. Sicer bi bili na bolniški in pod zdravniško oskrbo. Na primer. Lep dan.
sporočil: 8.271
[tasilo]
> [FrRoSt]
> Kaj je to trpnik?
Po slovensko trpnik, trpni način, je s tujko pasiv, pasivni način. Njegova najpomemnejša značilnost je, da opusti, zataji, se izogne ... vršilcu dejanja. Prav zaradi te "čudovite" lastnosti je tako prekleto priljubljen med politiki, piarovci, novinarji in podobno svojatjo, ki ve povedati vse, le tega ne, KDO je kaj storil ali bi moral storiti (npr. pasiv/trpnik glagola "morati" je "treba bi bilo"). Trpnik oz. pasiv je "fantastično" orodje za sprenevedanje, izmotavanje, prodajanje megle, izmikanje odgovornosti ...Aha!
Slovenščina trpnik ali pasiv zelo slabo in zelo težko prenaša (izjema je recimo tehnično ali naravoslovno področje, kjer vršilec dejanja ni tako pomemben).
Nasprotje od trpnika, pasiva, je po slovensko tvornik, tvorni način (s tujko áktiv, aktivni način).
Sicer je že dolgo, odkar sem jaz hodiv v tole večerno osnovno šolo, vendar je takrat učiteljica angleščine razložila, da tale pasiv/trpnik v slovenščini ne obstaja, naj ga ne bi poznali, . . . . bil naj bi bolj izjema. :))
l.p.
sporočil: 2.420
Zadnja sprememba: zoran13 15.02.2015 12:57
IZJAVE iz leta 2007 ob IPO delnic NKBM:* Matjaž Kovačič, takratni predsednik uprave NKBM:
" Več kot 10 let po končani sanaciji je zgodovinski trenutek. Zaupam v banko in prepričan sem, da bo naložba izpolnila vsa pričakovanja vlagateljev."
* Matej Lahovnik, kupec delnic NKBM:
" V delnice NKBM sem vložil denar, ker ocenjujem, da gre za dolgoročno zanimivo finančno naložbo."
* Milan M.Cvikl, ki je trdil, da so delnice prepoceni:
" Res je, da je 110 tisoč državljanov dobilo Miklavževo darilo, vendar bodo to v končni fazi plačali tisti, ki tega niso dobili."
* Romana Pajenk, nekdanja predsednica uprave Probanke:
" Kredite za nakup delnic NKBM smo odobravali pod komercialnimi pogoji."
2015
Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
sporočil: 9.830
[FrRoSt]Prvič slišim ... Da bi trpnik v slovenščini ne obstajal?! Da naj ga ne bi poznali?! To je bila pa zelo čudna učiteljica ...
Sicer je že dolgo, odkar sem jaz hodiv v tole večerno osnovno šolo, vendar je takrat učiteljica angleščine razložila, da tale pasiv/trpnik v slovenščini ne obstaja, naj ga ne bi poznali, . . . . bil naj bi bolj izjema. :))
A učiteljica je vendarle imela prav rekoč, da naj bi bil trpnik bolj izjema. Zakaj, sem opisal v prejšnjem komentarju. Napisati bi se dalo še marsikaj, a bi preseglo okvir in namen tega foruma.
LP, Hanibal
sporočil: 2.505
Nimam ravno fetiš na banke. Imam transakcijski račun, kot vsak
državljan. Pri prvi sanaciji sem izgubil kot vodja DO.
Da obstajajo tudi drugi delniški papirji, sem probal v SAVI, UNIONU, LAŠKO, in FRUCTAL. Usoda je znana.
Strinjam se, da UDBA ni mrtva. Začasno so umaknili 133 člen KZ.
Povezavo z Udbo sem imel samo preko dosjeja, kjer sem bil strokovno spremljan.
Da obstajajo tudi drugi delniški papirji, sem probal v SAVI, UNIONU, LAŠKO, in FRUCTAL. Usoda je znana.
Strinjam se, da UDBA ni mrtva. Začasno so umaknili 133 člen KZ.
Povezavo z Udbo sem imel samo preko dosjeja, kjer sem bil strokovno spremljan.
sporočil: 18.832
Saj pravim, da je potrebno vse banke in podjetja v državni lasti
prodati, da se ne bo dogajalo, da smo državljani podrejeni državi,
ki sega vse od Telekoma, RTVja, državnih gledališč in ostalih
zafrustriranih coprnij, preko cestarjev, železnic, državnih
podjetij na katerih se lahko pasejo sami pavčki in podobni, na
primer dvakrat gašperji, od Elesa do bank, s katerimi kvartopirijo
in žonglirajo sumljivi finančniki in njihova varuška Centralna
banka.
Pa, da se ne bo dogajalo, da bodo bančni lopovi podržavljali privatne banke in podjetja, kot se je to zgodilo s Probanko, Factor banko, Muro, Elanom, itd..., ko imajo le ta izgube (to je takrat, ko lastniki ven poberejo ves denar in se preselijo v davčne oaze. Kot npr. oni Darko, ki je ušel z denarjem slovenskih podjetij v Švico in si tam kupil vilo, ki je ni nikoli zaslužil. Taki se skrijejo v privatne vile in jahte, kupljene za kriminalni denar in se pretvarajo, da so uspešni podjetniki.
Koliko časa bomo davkoplačevalci pokrivali te kriminalne igrice?
Pa, da se ne bo dogajalo, da bodo bančni lopovi podržavljali privatne banke in podjetja, kot se je to zgodilo s Probanko, Factor banko, Muro, Elanom, itd..., ko imajo le ta izgube (to je takrat, ko lastniki ven poberejo ves denar in se preselijo v davčne oaze. Kot npr. oni Darko, ki je ušel z denarjem slovenskih podjetij v Švico in si tam kupil vilo, ki je ni nikoli zaslužil. Taki se skrijejo v privatne vile in jahte, kupljene za kriminalni denar in se pretvarajo, da so uspešni podjetniki.
Koliko časa bomo davkoplačevalci pokrivali te kriminalne igrice?
sporočil: 9.830
Zelo lepo. Bralci cenimo. -- Le zapomnite si ta preprosti "kuharski
recept": kratice se ne pregibajo. (Narobe bi seveda bilo
reči: kratic se ne pregiba.)
* Prav zoprno je poslušati TV voditelje ali brati TTX RTV SLO, kjer kratice po vsej sili poskušajo pregibati in tako pridejo v hudo zadrego, katerega spola in števila ta kratica je. Še najpreprostejšo stvar zaradi neznanja zakomplicirajo, četudi je ni treba.
Lp, Tasilo
PS
Nekoliko osornejši ton v mojem prejšnjem komentarju ni zadeval Vas osebno, temveč vso novinarsko srenjo, ki dela take jezikovne napake. Jezik je novinarjevo osnovno orodje. Vsak profesionalec mora temeljito poznati orodje stroke, s katero se ukvarja. Drugače ga ljudje vidijo kot amaterja in diletanta.
* Prav zoprno je poslušati TV voditelje ali brati TTX RTV SLO, kjer kratice po vsej sili poskušajo pregibati in tako pridejo v hudo zadrego, katerega spola in števila ta kratica je. Še najpreprostejšo stvar zaradi neznanja zakomplicirajo, četudi je ni treba.
Lp, Tasilo
PS
Nekoliko osornejši ton v mojem prejšnjem komentarju ni zadeval Vas osebno, temveč vso novinarsko srenjo, ki dela take jezikovne napake. Jezik je novinarjevo osnovno orodje. Vsak profesionalec mora temeljito poznati orodje stroke, s katero se ukvarja. Drugače ga ljudje vidijo kot amaterja in diletanta.
sporočil: 315
Višek spina pa je, da se zdaj Badger "boji" za privatizacijo.
Človek, ki je nacionaliziral lastnino sto tisoč Slovencev in v celoti podržavil banke.
Človek, ki je nacionaliziral lastnino sto tisoč Slovencev in v celoti podržavil banke.
sporočil: 6.899
Saj vsem je jasno, da VZROK za zadevo niso šalabajzerizmi
uradnikov.
Resna zgodba je, da so se snagatorji tako odločili, ker so se lahko in ker so poleg zaslužili. Problem pa je, da so zadevo izpeljali s par procesnimi napakami, zdaj pa jih (postranski) oškodovnaci sodno lovijo. Nakar seveda snagatorji poskušajo to pomesti pod preprogo. Ker če bodo nasadili par tretjerazrednih podpisanih uradnikov, utegnejo tudi ti povedati, da so delali po ukazih višjega ranga.
Zadnji izhod je, da se poplača podrejence, da bodo dali mir - prava zgodba pa je v tem, da so državo zadolžili za kaki dve milijardi preveč, nekdo pa bo dobil prekapitalizirane banke za nizko ceno.
Podrejenci so stranski učinek, zaradi katerega se slučajno vse skupaj razkriva.
Če je pri takih poslih provizija za odločevalce cca 5-10 odstotkov, je pri dveh milijardah (ki si jih je slovenija sposodila za brezveze) prostora za podkupnine cca 100 do 200 milijonov evrov.
Gotovo je večji del za bruseljske snagatorje, ki so zvijali roke slovenskim, pa tudi slovenski bodo verjetno dobili kak košček za zasluge. Zneski so ogromni.
Slovensko tožilstvo bi moralo tožiti slovenske odločevalce, ker so državo načrtno oškodovali za nekaj milijard, kar je več kot jasno vidno iz različnih vrednostenj in standardov revizij pri oceni potopljenosti bank.
To se seveda nikoli ne bo zgodilo, bomo se pa hecali okoli formalnosti s podrejenci.
Resna zgodba je, da so se snagatorji tako odločili, ker so se lahko in ker so poleg zaslužili. Problem pa je, da so zadevo izpeljali s par procesnimi napakami, zdaj pa jih (postranski) oškodovnaci sodno lovijo. Nakar seveda snagatorji poskušajo to pomesti pod preprogo. Ker če bodo nasadili par tretjerazrednih podpisanih uradnikov, utegnejo tudi ti povedati, da so delali po ukazih višjega ranga.
Zadnji izhod je, da se poplača podrejence, da bodo dali mir - prava zgodba pa je v tem, da so državo zadolžili za kaki dve milijardi preveč, nekdo pa bo dobil prekapitalizirane banke za nizko ceno.
Podrejenci so stranski učinek, zaradi katerega se slučajno vse skupaj razkriva.
Če je pri takih poslih provizija za odločevalce cca 5-10 odstotkov, je pri dveh milijardah (ki si jih je slovenija sposodila za brezveze) prostora za podkupnine cca 100 do 200 milijonov evrov.
Gotovo je večji del za bruseljske snagatorje, ki so zvijali roke slovenskim, pa tudi slovenski bodo verjetno dobili kak košček za zasluge. Zneski so ogromni.
Slovensko tožilstvo bi moralo tožiti slovenske odločevalce, ker so državo načrtno oškodovali za nekaj milijard, kar je več kot jasno vidno iz različnih vrednostenj in standardov revizij pri oceni potopljenosti bank.
To se seveda nikoli ne bo zgodilo, bomo se pa hecali okoli formalnosti s podrejenci.
sporočil: 6.899
[brane]Po zaslužku vpletenih pa je zadeva vsaj desetkrat, morda tudi dvajsetkrat večja - kakorkoli se je v tešu predimenzioniralo, so tam storitve, ki so opravljene in tisti se razmeče vse do končnih izvajalcev. Tukaj gre za čisti denar - prekapitalizacijo, ki jo lahko zainteresirani lastnik potegne iz banke, poleg tega pa še nepotrebno velik kredit, ki ga slovenija plačuje cca 4% letno.
TO JE PO UČINKU OZIROMA ŠKODI VSAJ 4 KRAT VEČJA AFERA KOT TEŠ 6.