58 min
Gradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever (Oglas)
58 min
Hitra rast števila kibernetskih napadov na mobilne telefone – kako jih zaščititi
1 ura
Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!
1 ura
Subvencije za energente: podjetja bi lahko še dolgo čakala na polno izplačilo
2 uri
Quercus: S popolnim vinom za žar lahko v nagradni igri osvojite – žar! (Oglas)
2 uri
Vino tedna: Gevrey-chambertin 1er cru 2019, Joseph Drouhin
2 uri
Vinska klet Metlika ima novo blagovno znamko Jurius
4 ure
(Intervju) Saška Rihtaršič, Danfoss: Vsa Evropa bi se lahko ogrevala z odpadno toploto iz industrije 2
7 ur
Škrabec, Petrič in Južna spet slavijo 1
7 ur
Chris Barton, britanski komisar za trgovino: Uporabite nas. Smo odlična odskočna deska do največjih trgov
13 ur
BMW v najdaljšem slovenskem predoru razkril kupejevskega X2 in največjega minija
13 ur
Električni avtobusi, vodikova centrala in polnilnice v Kranju 5
14 ur
Najbolj brani članki danes
15 ur
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)
15 ur
Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize
15 ur
JEK 2: jedrska resolucija v državni zbor po hitrem postopku 3
16 ur
Nepremičninska strokovnjaka o dogajanju v Evropi in Sloveniji
17 ur
Kia EV9 je svetovni avto leta 2024, med zmagovalci še BMW 5, volvo EX30, ioniq 5 N in toyota prius 5
18 ur
Henrik Fisker: v službi oblikoval izjemne avtomobile, kot podjetnik pa že drugič pred bankrotom 5
19 ur
V Poljanski dolini protestno zaprli cesto Gorenja vas-Hotavlje

Izbrani forum: Nepremičnine

Izbrana tema: Ureditev meje

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

poledica sporočil: 34
[Nepremičnine] Tema: Ureditev meje
[#2458496] 23.09.14 21:27 · odgovor na: (#2458279)
Odgovori   +    0
II. Priposestvovanje

Priposestvovanje je najbolj poznan in do nedavnega tudi najbolj pogost izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.

Teh sporov bo načeloma v prihodnje manj, ker je po uveljavitvi ZZK iz leta 1995, še bolj pa po uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), zemljiška knjiga pridobila na pomenu in se vpisi na podlagi pravnih poslov redno opravljajo.

Priposestvovanje po SPZ nastopi, če ima oseba nepremičnino v dobroverni lastniški posesti 10 let. Pred SPZ (1.1.2003) je priposestvovanje urejal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je ločeval med izrednim priposestvovanjem, za katerega je bila predpisana 20 letna priposestvovalna doba in potrebna le dobroverna posest in rednim priposestvovanjem, za katerega je bila predpisana 10 letna zakonita in dobroverna posest.

Po uveljavitvi SPZ se je sodna praksa pod vplivom novejše teorije, ki ni bila naklonjena priposestvovanju posestnikov, ki se niso vpisali kot imetniki lastninske pravice v zemljiško knjigo (t.i. protiknjižno priposestvovanje po terminologiji, ki jo uporablja teorija, predvsem dr. Miha Juhart, v sodni praksi pa se je za to priposestvovanje uveljavil izraz zunajknjižno priposestvovanje), začela ukvarjati z vprašanjem, kdo je sploh lahko dobroverni lastniški posestnik. Dobroverni lastniški posestnik je tisti posestnik, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova, in ne ve ali ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Opravičljiva zmota glede pridobitve pravice, naj bi bila podana le pri tistemu posestniku, ki se je prepričal tudi o zemljiškoknjižnem stanju. Po tem stališču posestnik, ki je pridobil posest na podlagi pravnega posla in se ni vpisal v zemljiško knjigo, ne bi mogel priposestvovati nepremičnine.

Priposestvovanje bi bilo možno le v primerih knjižnega priposestvovanja, ko se je kupec vpisal v zemljiško knjigo, njegov vpis pa ni bil materialnopravno pravilen, priposestvovanje pa je to saniralo. Takih primerov priposestvovanja v sodni praksi sploh nisem zasledila. Drug primer, ki ga je teorija dopuščala, so priposestvovanja na nepremičninah, ki še niso vpisane v zemljiški knjigi (t.i. izvenjknjižna priposestvovanje). Tudi ta priposestvovanja v sodni praksi niso problematična. Največ jih je pri etažni lastnini.

Na višjih sodišč se je pod vplivom takšnih teoretičnih razlag pojem »dobrovernosti« razumel in razlagal različno. Vrhovno sodišče je v zvezi z najbolj spornimi vprašanji zato dopustilo kar nekaj revizij, o vseh še ni odločilo, zato da bi sodno prakso poenotilo. Na stališča VSRS, ki bodo prispevala k enotnejši sodni praksi, čakajo zlasti vprašanja, ali dejstvo, da prodajalec ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, vedno ovrže domnevo dobrovernosti kupčeve posesti, nato vprašanje obstoja dobrovernosti tožnikove posesti kot predpostavke za izredno priposestvovanje po ZTLR oziroma, ali nepoznavanje zemljiškoknjižnega stanja izključuje dobrovernost posestnika kot pogoj za izredno priposestvovanje, vprašanje, ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero, ter vprašanje, ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker toženčevih trditev v zvezi z okoliščinami nastopa posesti tožnice oziroma njenega predhodnika ni ovrednotilo v okviru presoje o dobrovernosti posesti kot predpostavke za priposestvovanje. O prvi revizijski zadevi z dopuščenim vprašanjem, ali dejstvo, da prodajalec ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, vedno ovrže domnevo dobrovernosti kupčeve posesti) je Vrhovno sodišče RS odločilo, vendar vsebinskega odgovora nismo prejeli. Kot se večkrat dogaja, se je pri obravnavi same revizije izkazalo, da v zadevi vprašanje dobrovernosti, ki se je postavilo v preliminarnem postopku dopustitve revizije, sploh ni pravno relevantno, saj tožnica nepremičnine niti ni imela v posesti, kar je osnovna predpostavka priposestovanja.

V zadevi II Ips 796/2008 pa je VS zavzelo stališče, da se v obravnavani zadevi dobrovernost kot predpostavka priposestvovanja lastninske pravice presoja v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Gre za stališče, ki se je v zadnjem času že bolj poenoteno izoblikovalo v sodni praksi. Tudi na Višjem sodišču v Kopru menimo, da je treba drugače (manj strogo) obravnavati starejše zadeve in to prav iz razloga, ker ni mogoče mimo dejstva, da je bila zemljiška knjiga pred letom 1995, ko je bil sprejet prvi ZZK, pa še potem do sprejema SPZ, podcenjena. Promet z nepremičninami se je izvajal zelo pogosto mimo zemljiške knjige. Splošno prepričanje povprečnih kupcev nepremičnine je bilo, da se že s sklenitvijo pogodbe, njeno overitvijo, plačilom kupnine, davka in prenosom posesti, pridobi lastninska pravica na nepremičnini. Zato od povprečnega kupca nepremičnine iz tistega obdobja ni mogoče pričakovati zavesti o pomenu vpisa v zemljiško knjigo, ki se pričakuje danes. Po letu 1995, ko smo dobili prvi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK), še bolj pa po uveljavitvi SPZ in ZZK-1, pa se je postopoma začelo utirati spoznanje, da je potrebno nepremičninske posle dokončati z vpisom v zemljiško knjigo. Pri presoji dobrovernosti je zato potrebno upoštevati razmere, ki so veljale v družbi v določenem časovnem obdobju. Sicer lahko hitro zaidemo v nepravične rešitve primerov iz preteklega obdobja. Danes ni nerazumno, da zahtevamo od povprečnega kupca poznavanje delovanja zemljiške knjige in sistem pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ker se o tem veliko govori, tako v pisnih kot drugih medijih. Za preteklo obdobje je tako togo stališče težko zagovarjati.

Ko pride do priposestvovanja nepremičnine, zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V takem primeru obstajata dve možnosti:

a) če obstaja med zemljiškoknjižnim lastnikom in priposestvovalcem spor o lastništvu, mora priposestvovalec pridobiti listino v sodnem postopku. Vložiti mora tožbo na ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočna ugotovitvena sodba je po 3. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice v korist priposestvovalca. Da si priposestvovalec zavaruje vrstni red, saj ga po drugem odstavku 44. člena SPZ lahko prehiti z vpisom kupec, ki je v dobri veri odkupil nepremičnino od v zemljiški knjigi vpisanega lastnika, je razumno, da hkrati predlaga zaznambo spora. O zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče. Predlogu mora predlagatelj priložiti potrdilo pristojnega sodišča, da je vložena lastninska tožba (tretji odstavek 79. člena ZZK-1).