Vsi enaki, vsi revni.

Na tihem si večina, ki se ne more otresti socialističnega backgrounda, to pravzaprav želi. Včeraj je oni mali sanjač, ki je padel iz ene druge dimenzije, kjer mu je predaval Kardelj, iz srca prepričan razlagal o razmerju plač 1:5 in samoupravljanju v podjetjih in zdravstvu. In požel izjemno odobravanje tistih, ki so glasovali po netu, zaostal je samo za touareg socialistom Mirom.

V tem smislu je avtor popolnoma zgrešil voljo večine in iz zmage delovnega ljudstva skuša napraviti problem. Tako rekoč sovražnik proletariata, predlagam samoprijavo na najbližjo PP in odprto pismo z opravičilom sindikatom, za pokoro pa naj zmoli tridesetkrat Dolomitsko izjavo, petdesetkrat avnojski govor Moše Pijade in nato še stokrat Edvardove Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.

Neenakost v sloveniji je prvic stvar percepcije, in ne dejstev.

Drugic je ta percepcija primerjana z zamegljenim zgodovinskim spominom na socializem "kjer so vsi imeli delo in nikomur ni nic manjkalo".

Nehajte ze enkrat delati primerjave z Americani, Goodyearjem in drugimi. Najprej naredite podjetja profitibilna, potem se pogovarjajte o placah/nagradah. Upostevajte tudi, da so se ameriski gospodarstveniki sami solali in solnine drago placevali. pri nas so imeli vse zastonj. Itd itd. Skratka: Ne gre vse primerjati kar pocez!

"Tudi preveč neenakosti škodi, ubija ekonomski in družbeni raz­voj."

Tako je. Visoka neenakost pomeni šibek srednji sloj, ravno srednji sloj pa je s svojo potrošnjo motor rasti.

Vendar pa, kot je v članku lepo prikazano, Slovenija te težave sploh nima.

V Sloveniji ni srednjega sloja, je večina uravnana na standard 1000 EUR in peščica lastnikov podjetij (1-3%).