Pravzaprav delavca ne zanima toliko, kdo je lastnik.
Delavec si želi samo plačo za preživetje, regres in dopust.
Dosti več kot to, tudi v prejšnjem sistemu ni imel.
Malo nas ve, da se je v prejšnjem sistemu zaposlovalo,
tudi če ni bilo potrebe po delavcih. Vse za socialni mir in
lepšo statistiko.
No, kljub temu so si ljudje želeli neke svobode, ki je vladala onkraj mej naše
države.

[mirror10]
Pravzaprav delavca ne zanima toliko, kdo je lastnik.
Delavec si želi samo plačo za preživetje, regres in dopust.
Dosti več kot to, tudi v prejšnjem sistemu ni imel.
Malo nas ve, da se je v prejšnjem sistemu zaposlovalo,
tudi če ni bilo potrebe po delavcih. Vse za socialni mir in
lepšo statistiko.

No, kljub temu so si ljudje želeli neke svobode, ki je vladala onkraj mej naše
države.

Onkraj mej SFRJ so ljudje, ki so lahko brez velikih formalnih problemov vstopali v zahodne in vzhodne države, lahko videli veliko razliko na policah trgovin.
Zahodne so bile polne blaga, vzhodne pa napol prazne, ali pa trgovin zahodnega tipa sploh ni bilo.
Naše police so bile nekje vmes.
Svoboda gibanja ni bila omejena, omejena je bila kupna moč dinarja.
Veljalo je fiskalno pravilo, ki se je uveljavljalo skozi rast denarne mase in inflacijo.
Vse vzhodne države so ta problem razrešile z neodvisnimi in samostojnimi centralnimi bankami, jugoslovanski politiki z vojno.
Super recept.
Slovenija je postala politično samostojna, a zadolžena do roba ekonomske vzdržljivosti.
Tudi to je super recept slovenskih politikov.