ZLATE PENZIJE

Mauro Sentinelli brez dvoma prejema v Italiji najvišjo penzijo, ki znaša 91.337,18 € na mesec. Na drugem mestu je še vedno neznan, med desetimi z najvišjimi penzijami, saj premeja 66.436,88 € na mesec.
Lestvica 10 najbogatejših je objavila poslanka Pdl Debora Bergamini, ki je razmnožila odgovor ministra Enrica Giovanninija med parlamentarno preiskavo. Bergaminijeva pravi, "da prav ti podatki potrjujejo, kako hitro je potrebno ukrepati, za t.i.ZLATE PENZIJE".

Kateri so Italijani, ki prejemajo najvišje penzije? Kot že rečeno je na 1 mestu, kot že povedano Mauro Sentinelli, bivši manager in inžinir elektronike v Telecomu, kateremu se je v zadnjih letih povišala penzija iz 90.246 € na mesec na 91.337, 18 € na mesec. Bruto, saj kasneje na prejete zneske vpliva še generalni davki in še tisti na najvišje prejemke.
Zato ker je ideja, da bi z obremenitvami teh Zlatih penzij, nedvomno povišali vsaj tiste, ki so najnižje, saj je bilo na tem področju že veliko dekretov in raznih zakonov, ki pa še vedno za veliko večino italijanov ostajajo misterij. Zato so bila v parlamentarni preiskavi omenjeni samo zneski in ne osebe, zato bi lahko pri nekaterih lahko obstajala, kakkšna pomota, za katero pa se vnaprej opravičujemo.

Na 3 mestu tako najdemo Maura Gambaro in Novare, 67 let, bivši generalni direktor Interbanca in nogometnega kluba Inter, tako prejema nekaj manj kot 52.000 € na mesec. Na 4 mestu najdemo Albero De Petris, ex Infostrada in ex Telecom, ki mesečno prejema 51.000 €, ta le malo vodi pred 5 in 65 letnim Germano Fanelli, managerjem specialistom elektronskih komponent, ki prejema malo pod 51.000 €. Od tukaj navzdol so imena manj verjatna za 6 Vito Gamberale, 69 let, ki prejema malo nad 45.000 € na mesec, pa 7 Alberto Giordano, ex Cassa di Roma in Federico Imbert, ex JP Morgan.

Na dnu lestvice se ugotavljajo novi obrazi, ki so nadomestili dosedanje, zelo težko, pa jih je z gotovostjo objaviti ( to bo narejeno v prihodnjih nadaljevanjih). Vse te ugotovitve so zelo aktualne. Prav ti podatki govorijo o pokojninskem sistemu, ki se mu na srečo oddaljujemo z vsemi sprejetimi reformami v Italiji. Ugotoviti pa je potrebno, da je zadeva zelo komplicirana, zlasti povezana z ustavnimi pravicami, zato, ker so bile dosedanje pravice zagotovljene po obstoječi zakonodaji. Vendar je potrebno to zaradi sedanje socialne politike in tudi obstoječe krize, popraviti in posodobiti.

KASTA

1. Mauro Sentinelli - € 3.259 na dan (€ 90.247 mesečno - € 1.173.205 letno),
2. Mauro Gambaro - € 1.847 na dan (€ 51.160,28 mesečno - € 665.084 letno),
3. Alberto De Petris - € 1.815 na dan (€ 50.224 mesečno - € 653.567 letno),
4. G. Fanelli - € 1.669 na dan,
5. V. Gamberale - € 1.595 na dan,

BABY PENZIJE:
1. R. Masera - 44 let - € 18.413 bruto mesečno,
2. P. D. Gallo - 45 let - € 18.000 bruto mesečno,
3. M. Sarcinelli - 48 let - € 15.000 bruto mesečno,
4. Alfonso Pecoraro Scanio - 49 let - € 8.836 bruto mesečno,
5. Vittorio Sgarbi - 54 let - € 8.455 bruto mesečno,
6. Antonio Di Pietro - 44 let - € 2.645 bruto mesečno,
7. M. Bossi - 39 anni - € 766 bruto mesečno,

POTEM ŠE:
€ 3.108 bruto na mesec:
* L.Boneschi - z enim samim dnevom dela je pridobil - € 3.108 € bruto mesečno,
* P.Craveri, A.Pezzana - z enim samim tednom dela,
* T.Negri - z dvema mesecema dela,
* P.Prodi - z trema mesecema dela,

VEČ PENZIJ NAENKRAT:
* R.Prodi - 3 penzije - blizu 14.000 € bruto mesečno,
* L.Violante - 2 penziji - blizu 16.500 bruto mesečno,
* P.Fiori - 2.penziji - blizu 26.500 bruto mesečno,

ENA PENZIJA IN ENA PLAČA_
* R.Brunetta - blizu € 23.000 bruto mesečno,
* G.Fioroni - blizu € 21.000 bruto mesečno,
* M.Draghi - blizu € 42.000 bruto mesečno,
it.answers.yahoo.com...216AAKcKlv
www.ilsole24ore.com/...fromSearch
www.google.si/search...gws_rd=ssl
www.telecomitalia.co...i_eng.html
www.sanguisughe.com/...ro/page/2/
www.nocensura.com/20...la-di.html

Glede na občeslovenska pokojninska zavarovanja, predvsem glede njihove letne donosnosti lahko samo občudujemo vse tiste pokojninske sklade, ki uspevajo vsaj ohraniti realno donosnost oziroma ustvariti vsaj toliko, kolikor odnese letna inflacija. V teh razmerah pa takšne izmed vseh lahko preštejemo na prste ene roke, čeravno vsi oglašujejo kako in koliko so uspešni.
Poleg tega, pa glede davčne dikcije obstaja zapisano v vseh splošnih pogojih pokojninskeih zavarovanj, da bodo v skladu "s takrat veljavnimi davčnimi obveznostmi", tako, da se ko to ne ustreza upraviteljem ali pa parlamentarcem, potem na hitro spremenijo davčne obremenitve.
Te so malodane katastrofalne, saj so vsem tistim, ki so dvignili privarčevana pokojninska sredstva, po 10 letih ali 120 mesecih, za kar so imeli seveda vso pravico, saj je konec koncev privarčevani denar njihov, plačati oderuških 42% davka. To je celo več kot so visokotvegani instrumenti IFI, saj je njihova obdavčitev po prvem letu visokih 40%. Torej obdavčitve si pri enkratnem izplačilu sledijo v obliki akontacije dohodnine 25%, izstopni stroški 1% ter obdavčitev od odvisnosti v katerem dohodninskem razredu se nahaja zavezanec, vendar minimalno 16%, skupaj torej oderuških 42%. Pri izplačilih, ki se izplačujejo kot rente vsaki mesec in določeno število let, potem je obdavčitev polovična.
V okviru plačevanja pokojninskih premij zavarovanj s strani delodajalcev, pa je še veliko nedorečenosti, saj se mesečne premije tistih, ki vplačujejo gibljejo okoli 20 €, čeravno so priporočila o višjih mesečnih premijah. Pri tem ne smemo pozabiti učinke ZUJFa pri vseh javnih uslužbencih, saj so jim mesečne premije pokojninskih zavarovanj v odvisnosti od plač, sklestili npr. iz skoraj štirideset € na okoli devet €, kar je še bolj osiromašilo njihove bodoče penzije.
Res pa je, da bi lahko povečali sam dovoljenih 5,844% vplačil od bruto plače na višje nivoje, saj še vedno ostaja problem realne donosnosti pokojninskih skladov, saj je garantirana donosnost občutno na prenizkih nivojih, da bi bilo ob minulih turbolentnih borznih časih, sploh smiselno vanje vplačevati. Zaradi zakonskih določil je tudi delodajalec pri vplačilih pokojninske premije za svoje zaposlene, najprej upravičen, da si obračuna pripadajoča davčno olajšavo, ki jo zavarovanec dobi edinole, ko vplačuje pokojninsko polico iz svoje neto plače.
Kot primer lahko vzamemo Nizozemski pokojninski sklad, ki je v enem letu ustvaril 13,4 % donosnosti, ki jo nakateri naši pokojninski skladi ne dosežejo niti v petletnem obdobju, kar še bolj potrjuje naša razmere.