Lepo in prav. Res je nevzdržno stanje v pokojninski blagajni. A to je posledica vseh pritiskov na pokojninsko blagajno v časih, ko je imela velike presežke takoj po 2. sv. vojni. Drug steber se ne prime dobro zato, ker ni pravih zagotovil, da bo posameznik dobil izplačano toliko, da se mu bo "poznalo". Dosedanje izkušnje tistih, ki so varčevali za višji upokojeniški standard v skladih ali drugih oblikah so bili običajno razočarani, saj so dobivali le drobtinice. Vse bolj se tisti, ki so vplačevali v drug steber bojijo, da bodo vsakčas vse zgubili. Na žalost so pogosto prisotni apetiti po zbranih sredstvih, ki bi se porabili za druge namene in mašili prazne luknje.
Današnji zaposleni imajo slabo perspektivo - neplačani prispevki, nezanesljive naložbe za boljšo pokojnino, zakoni, ki omogočajo dajalcem socialnih pomoči, da se vknjižijo podobno kot hipoteke, enako za vse neplačane dajatve. Nihče ne priznava, da laže nekdo živi v stanovanju kot lastnik s stroški, kot najemnik, ki mora plačati "masno" najemnino. Res smo na vrhu lestvice po lastniških stanovanjih, a verjetno ne moremo enako trditi, da je večina državljanov na vrhu lestvice po prihodkih v primerjavi z drugimi državami.
Vse skupaj je gordijski vozelj, ki ga bo treba presekati in narediti red - zagotoviti plačilo pokojninskih prispevkov za vse zaposlene, brez izjem in oprostitev. Do takrat bo treba prehoditi pot k rednim plačilom povezanim s finančno disciplino, na vseh nivojih, od posameznika do države.