[brane]
> [mimoidoci]
> > [brane]
> > > [mimoidoci]
> > > > [brane]
> > > > > [mimoidoci]
> > > > > > [brane]
> > > > > > > [zmrda]
> > > > > > > Iz 4.3 na 2.5 % primanjkljaj... sanjaj... to je več kot miljardo manjši proračun...
> > > > > > >
> > > > > > > No, zdaj ko to ni več vaš problem, je kul.
> > > > > >
> > > > > >
> > > > > > 1,8%*35,4=637 mio. €
> > > > > >
> > > > > > To je katastrofa. 20 vas piše komentar v finančni časopis. NITI EDEN NE RAZUME FINANČNE FUNKCIJE IN FINANCIRANJA.
> > > > > >
> > > > > > Obstaja še možnost, da ste vsi strankarsko oprani ali pa, da je med vami veliko tistih, ki spinajo.
> > > > > > Toda vseeno je katastrofa pa kakršenkoli razlog za to obstaja, da ti zapisi ne kažejo niti enega, ki bi razumel finance na nivoju srednje šole.
> > > > > >
> > > > > > Če bi do konca leta obrestna mera na naš dolg padla npr. na 2,5%, kar ni nemogoče ob zvišanju bonitetne ocene, ker bo naša gospodarska rast precej višja od sedaj napovedanih, bi bilo povsem normalno, da bi se dodatno zadolžil, ker je v letu 2015 treba vrniti okoli 2,5 milijarde €, ki ima obrestno mero več kot 4%. Če to stori, bo privarčeval 40 milijonov obresti na leto!
> > > > >
> > > > >
> > > > > Ali lahko malo bolje razložiš tole privarčevanje 40 mio obresti na leto?
> > > >
> > > > Natančneje zmanjšal proračunske obveznosti financiranja za obresti v prihodnjih letih glede na sedanji obseg, ki izhaja iz sedanje obrestne strukture.
> > > > www.mf.gov.si/filead...u_2012.pdf
> > > > Na strani X poročila lahko vidite, da imamo cel kup izdaj z nominalno obrestno mero nad 4%.
> > > > Če bomo uspeli te izdaje refinancirati po 2,5%, se bo zmanjšal strošek, ki ga proračun plačuje za obresti, in je sedaj 1 milijardo €.
> > >
> > >
> > > Ne vem kaj pojmuješ kot refinanciranje. Ravno na strani X piše, da nobena slovenska obveznica ni callable. Če si ob izdaji pristal na visoke obresti (visoko kuponsko stopnjo), boš visoke obresti pač plačeval do zapadlosti obveznice.
> > >
> > > Če ni callable in ima previsoke kupone (glede na padajoče zahtevane donosnosti, kar se dogaja nam) jo lahko umikaš le s postopnim odkupovanjem na trgu; odkupuješ pa po visoki ceni in od tega nimaš kaj dosti koristi oziroma tvojega "privarčevanja". PIMCO ti pač ne bo prodal nazaj pod 108,7%. Kupil je pa po 100%. "Greh" je bil torej storjen že novembra ob izdaji.
> > >
> > > Po drugi strani pa (ko bom dojel tvoje refinanciranje) tudi 2,5% obrestovanje lahko postane drago, če v nadaljevanju padeš na 1% zahtevano donosnost.
> >
> > Daj se nehaj zajebavat, ker si profesionalec. Slovenija pod 50 BP pribitka na Swap rate na daljših izdajah najverjetneje ne bo prišla nikoli. To pa je na 10 letni danes okoli 2,2%. Če bi pogledali porazdelitev zahtevanih donosnosti ob izdaji v zadnjih 20 letih in verjetnosti kolikokrat se približamo 2%, ker obstajajo tudi obdobja, ko se približamo 5,5%, je v tistih obdobjih, ko smo v okolici 2%, smiselno refinancirati hitreje, kot pa čakati do zadnjega roka.
> > Nisem pa pri tem mislil odkupe na trgu, ker tega države dejansko praktično ne počnejo, če nimajo callable izdaje.
>
> Če izpustiva zadnji stavek mojega komentarja (lahko ga pa bereš tudi po tvoje, da pač namesto 2,5% dodatno pademo na tistih 2,2% in ne na 1%), mi o tvojem aspektu refinanciranja in privarčevanja nisi povedal nič oprijemljivega.

Hotel sem povedati, da ima državni dolg določeno porazdelitev nominalnih obrestnih mer na izdajah obveznic, ki so strošek za obresti v državnem proračunu.
MF se je odločilo za časovno okno skoraj leto dni, v katerem skuša časovno tempirati refinanciranje izdaj, ki bodo zapadle v roku enega leta.
To lahko počne bolj ali maj spretno, saj se je obrestna mera na sekundarnem trgu za 10 letno v zadnjem letu spreminjala za skoraj 100% od 3,5 % do 7 %.

Če to počne z dovolj veščin lahko občutno zamnjša stroške fianciranja v državnem proračunu v prihodnjih letih.
Za to potencialno zmanjšanje stroškov sem uporabil besedo "prihranek", ki je dovolj ljudska. Če najdeš za opis tega boljšo besedo, jo povej in se ti zanjo lepo zahvaljujem.

Skratka, če bomo po refinanciranju v letu 2015 plačevali za podoben obseg kreditov npr. 900 mio. € obresti namesto letošnjih 1000 mio. €, je to neke vrste "prihranek" ali tisto, kar boš ti spesnil...

Izraz REFINANCIRANJE KREDITA se uporablja pretežno pri PREDHODNEM POPLAČILU »še živega«, delno poplačanega (neugodnega) kredita, ne pa kot PLAČILO zapadlega kredita z najemom novega, kar mora početi naša država.

Večina ljudi, tudi tu na forumu pa i šire, zadolževanje države zaradi poplačevanja starih kreditov narobe tolmači. Ti kot tutor za finančne zadeve pa tega tudi nisi nikoli razložil kakšnemu bozotu, ki misli in piše, da je novo zadolževanje z izdajo obveznic s kuponom 3,5% nadomestilo (še pred zapadlostjo) stare emisije z neugodnimi kuponi po 7%.

Oziroma še drugače: Ogromno ljudi si predstavlja (z veliko levimi navijači sem osebno govoril), da se je naša vlada zadolževala zato, da je predhodno poplačala stare (neugodne) kredite z visokimi obrestmi in jih nadomestila z ugodnejšimi po nižjih OM. Na trgu obveznic se z neugodnim zadolževanjem ne moreš prešvercati s predhodnim poplačilom, tako kot se lahko v banki. Lahko navedem razloge zakaj je tako.

P.S.: Ne kritiziram tvoje uporabe pojma refinanciranje, opozarjam le, da je (lahko) zavajajoče.