Lovci na cene so stranke diskontnih trgovin, drugim trgovcem pa onemogočajo normalno poslovanje, uničujejo pozicioniranje trgovca in močno motijo redne, stalne kupce.

Zato jih je treba v revoluciji obesiti na prvi kandelaber, kajneda?

Cenjena avtorica povsem zanemarja efekt generizacije - veliko izdelkov je zaradi napredka tehnologije v zadnjih desetletjih tudi v genericnih izvedbah enako dobrih, kot so izdelki blagovnih znamk.

Po drugi strani so pa ravno lastniki mocnih blagovnih znamk svoj imidz vnovcili do te mere, da so ga skoraj unicili - osebno precej raje vzamem genericno cokolado v lidlu ali hoferju kot Milko v mercatorju, zato ker je lahko v mercatorju Milka, narejena za romunski trg, in je precej slabsega okusa in z slabsimi sestavinami kot tista "prava" milka, na podlagi katere je brand nastal (to seveda ce se mi ne da brati drobnega tiska in ugotavljati na podlagi kvalitete ovitka, ali gre za "vzhodno" ali pa "zahodno" milko).

TO je tisto, kar je pripeljalo v razmah diskontov. In ni res, da lovci na cene obiskujejo diskonte - lovci na cene lovijo akcije, kjer so praviloma izdelki prodajani po neracionalno nizkih cenah, zato pa pozrocajo stroske kupcu, ce zeli v eni trgovini kupiti kruh, v drugi maslo, v tretji pa mamelado.

Diskonti imajo v nasprotju s tem stalne cene in sprejemljivo (genericno!) kvaliteto. Roba v diskontih naceloma ni slaba, oziroma je boljsa od trgovskih blagovskih znamk velikih trgovcev, cenejsa pa je zato, ker v njo niso vracunani stroski blagovne znamke (za katere verjetno avtorica ve, da niso majhni - koliko stane cocacolo sama rjava sladkana aromatizirana voda in koliko vse ostalo?)

Skratka, nakladanje v 3pm. Upam da avtorica ni svetovalka trgovcem za drage denarje, ker ji ocitno razmere na trgu sploh niso jasne.