Večina pokojnin konča v zadnjici in kako ljudje skrbijo, da jim zadnjica ostane čista? Stari bogati Rimljani z volno (namočeno v rožno vodo); preostali Rimljani z gobo na palici, namočeno v slano vodo; Indijci z levo roko in vodo; bogati Francozi z volno in s konopljo (uporabljali so tudi bide); v srednjem veku s kepami sena, slame, trave; v Angliji z odpadno volno; v Ameriki s kosi cunj, časopisnim papirjem, koruznim ličkanjem; Havajci s kokosovimi lupinami; Eskimi s snegom in mahom; španski in portugalski mornarji z razcefranim koncem stare sidrne vrvi …Toaletni papir...nekateri ga pred brisanjem zmečkajo, drugi preganejo, tretji navijejo, četrti naložijo listič na listič; nekateri z lističi potegnejo le enkrat, drugi so varčni – kupček po prvem brisanju prepognejo in ga uporabijo še enkrat (ali celo večkrat); nekateri brišejo od zadaj, drugi od spredaj, tretji od strani... Japonci so tako izumili popolnoma avtomatizirano stranišče, ki vam zadnjico avtomatično umije in posuši s toplim zrakom...Za brisanje zadnjice sem odkril cel kup sezonsko uporabnih materialov...porabni lipovi in leskovi listi..če si kdaj poskusite zadnjico obrisati najprej z vejo, nato pa še s kepo fine žagovine...Za brisanje zadnjice so primerna tudi večja socvetja, denimo španski bezeg, ter suha trava in odpadli listi, posebej jesensko zmehčani. Včasih uporabim sneg, včasih mah ali lubje, odlične so tudi koruzne nitke....
Več na: www.jana.si/2010/08/...zadnjico-/
Stari vaščani so dejali, da so priročni tudi kužki in mačke, posebej tisti s košatimi repki, pri večjih kužkih so praktična tudi ušesa, malo obešena so boljša od štrlečih....