Pohvale vreden prispevek. Dodajam še naslednji odstavek iz moje seminarske:
Čut za vsem koristno razumevanje življenja in oblikovanje pravilnega odločanja, torej za skupnost in kolektiv, se oblikuje v otroku že od rojstva dalje. Najpomembnejša je vloga obeh staršev. Pozneje so staršem v oporo pri vzgoji še drugi notranji in zunanji vplivi. Če je torej otrok že v otroštvu vključen v prostovoljne: kulturne, športne, humanitarne in podobne organizacije in če vidi praktične pozitivne posledice vključenosti tudi pri starših in drugih družinskih članih, bo lažje razumel lastno okolje in ga primerjal z drugimi v obliki timskega sodelovanja.
Nasprotje temu je otrok, ki živi v okolju, kjer od starejših sliši le negativne kritike, tekmovalni prezir, egoistični pohlep, samohvalo, trenja med ljudmi v življenjskem in delovnem okolju pa se izoblikuje izključevanje in spotikanje.
Kvaliteta družbe in okolja je odvisna od tako oddanega prevladujočega pozitivnega ali negativnega. Zaradi zgoraj opisanih vplivov je vsak človek, če to sam sprejme ali ne, socialno bitje in nenadomestljivi del skupnosti. Seveda skupnost ali organizacija preživi tudi brez posameznikov, vendar to pomeni da je neaktiven človek za širšo skupnost kot mrtev.

Podobno, kot je vsak človek od rojstva dalje član svoje družine je vpet tudi v družbo. Z načinom življenja in z delom vpliva na kvaliteto medsebojne povezanosti. Ta komunikacijska prevodnost med ljudmi in skupnostmi na vseh relacijah ter nivojih družbe vpliva na medsebojno zaupanje, ki deluje kot mreža, v kateri je vozlišče vsak človek. Pogosto tudi v več vlogah, kot posameznik, ali sestavni del posamezne skupnosti. Več ko je aktivnih vozlišč, gostejša in močnejša je mreža. Vsak človek ima tudi svoje talente. Na razvoj teh pa vpliva tudi klima v družini in v družbi kjer živi.

Poseben čar in pomen pomoči pri vzgoji za sožitje ima neposredna demokracija na področju prostovoljstva, kjer je potrebno imeti izostren čut in znanje, da se obdrži ljudi, da v današnjih časih še brez pogodb in nagrad prostovoljno razdajajo svoj prosti čas, delo, znanje in materialne dobrine v dobro širše družbe.Najpomembnejši steber v lokalni skupnosti temelji na prostovoljni odločitvi ljudi, da se poleg svojih službenih in zasebnih dejavnosti vključujemo še v delo lokalne skupnosti ter tako skupaj z občinsko upravo, regionalno in državno nadgradnjo ter zunanjimi izvajalci pomagamo pri razvoju svojih soseščin in naselij na vseh področjih. Iz tega je razvidno, da  na učinkovitost delovanja lokalne skupnosti vpliva kvaliteta medsebojnih odnosov na vseh relacijah. Pristni medsebojni odnosi torej gradijo med ljudmi in ustanovami zaupanje. To pa je pomembnejše od vsega drugega.Izhajajoč iz osnovnega namena ustanovitve in delovanja lokalne skupnosti navajam nekatera področja delovanja, kjer lahko vsaka občanka in vsak občan neposredno ali posredno odloča o kvaliteti sožitja praktično na vseh področjih:- vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, sociala, zavarovanje ogroženih- splošna, prometna požarna varnost, ekologija,  samoorganiziranje - komunala, infrastruktura, pokopališča, posipanje, pluženje- organizacija družabnih, stanovskih, kulturnih in športnih prireditev- prepoznavnost predstavitev in varovanje naravne in kulturne dediščine- odkrivanje, negovanje in novih potencialov in delovnih mest doma in v soseščini Primera neposredne demokracije z javnim podjetjem in z ustanovami:- Področje komunale: Ustanovili smo lastno JKP Brezovica, ki zadovoljuje neposredne potrebe ljudi na komunalnem področju. V sodelovanju z domačini učinkovito skrbijo za urejenost v svojem okolju.4 http://www.jkp-brezovica.si/sl    29.4.06 - Področje družbenih dejavnosti: Poudarek vrtcev, šol, zdravstva…: V odkrivanju lastnih korenin, potencialov, možnosti, naravne in kulturne dediščine. S tem se ustanove »preselijo« iz državne na lokalno raven.5 http://www.brezovica...ed=2&kat=2< /a>  29.4.06 Da bi bili ljudje čim bolj učinkoviti pri zadovoljevanju svojih potreb na posameznih področjih se organiziramo v najrazličnejše oblike prostovoljnih organizacij in tako povečujemo že omenjeno gostoto vozlišč na področju prostovoljstva. Prav z gostoto teh vozlišč pa bi lahko merili tudi stopnjo zaupanja ljudi v skupnost in družbo. Na Občini Brezovica je tako število naraslo iz 36 hirajočih na preko 80 aktivno delujočih.- Samoorganizacija mladih: Da bi to smiselnost neposredne demokracije  približali ljudem, smo leta 2000 izdali tudi knjigo o svojih desetletnih izkušnjah na področju delovanja mladih.Bistvo je v tem, da se mlademu človeku pravočasno ponudi možnost, da sam spozna naravne zakonitosti, pridobi delovne navade in se čim prej osamosvoji.6 http://www.brezovica....skavt.net< /a> / 29.4.06 - Gasilstvo, kultura, šport, naravovarstvo in druge podobne oblike organiziranosti in aktivnosti vseh generacij, razbijejo družbo na posamezne specialnosti, ki imajo enak pomen, kot timi, v katerih so dobri pogoji za neposredno demokracijo v lokalni skupnosti. Kot primer navajam občni zbor mladih gasilcev in dokumentacijo o tem podajam v prilogi.7 http://www.brezovica...ed=2&kat=2< /a>   29.4.06 - Skrb za urejenost kulturnih spomenikov in sakralnih objektov ter sodelovanje pri srečanjih. V prilogi je pismo, ki potrjuje pripravo plana potreb po kadrih na tem področju.8 http://www.brezovica...5&pogled=2< /a>    29.4.06 - Samoiniciativnost na humanitarnem področju v povezavi z ustanovami, zavodi in drugimi.9 http://www.brezovica...ed=2&kat=3< /a>  29.4.06 - Podpora pri pisanju zgodovine 10 http://www.brezovica...knjiga.htm< /a> 29.4.06 - Civilna zaščita in operativne gasilske ekipe: Nekoč je bil pripadnik CZ razrešen vojaške obveznosti. Danes si s svojo aktivnostjo brezplačno nakopava odgovornost za lastno in tujo varnost ter za strokovno pravilno ukrepanje v naravnih in drugih nesrečah. Enako nestimulativno je medsebojna prostovoljna pomoč urejena pri gasilcih. Problematične so tudi aktivnosti na področju kopališč, igrišč, poligonov, drsališč, smučišč in podobno, kjer ne odgovarja uporabnik, pač pa lastnik. Tudi v primeru, da uporabnik ni ravnal po pravilih. Tu bi morala biti enaka logika, kot na prometnih površinah. 11 www.brezovica.si/rep...efault.htm  29.4.06