Pohvale vreden prispevek. Dodajam še naslednji odstavek iz moje seminarske:
Čut za vsem koristno razumevanje življenja in oblikovanje pravilnega odločanja, torej za skupnost in kolektiv, se oblikuje v otroku že od rojstva dalje. Najpomembnejša je vloga obeh staršev. Pozneje so staršem v oporo pri vzgoji še drugi notranji in zunanji vplivi. Če je torej otrok že v otroštvu vključen v prostovoljne: kulturne, športne, humanitarne in podobne organizacije in če vidi praktične pozitivne posledice vključenosti tudi pri starših in drugih družinskih članih, bo lažje razumel lastno okolje in ga primerjal z drugimi v obliki timskega sodelovanja.
Nasprotje temu je otrok, ki živi v okolju, kjer od starejših sliši le negativne kritike, tekmovalni prezir, egoistični pohlep, samohvalo, trenja med ljudmi v življenjskem in delovnem okolju pa se izoblikuje izključevanje in spotikanje.
Kvaliteta družbe in okolja je odvisna od tako oddanega prevladujočega pozitivnega ali negativnega. Zaradi zgoraj opisanih vplivov je vsak človek, če to sam sprejme ali ne, socialno bitje in nenadomestljivi del skupnosti. Seveda skupnost ali organizacija preživi tudi brez posameznikov, vendar to pomeni da je neaktiven človek za širšo skupnost kot mrtev.

Podobno, kot je vsak človek od rojstva dalje član svoje družine je vpet tudi v družbo. Z načinom življenja in z delom vpliva na kvaliteto medsebojne povezanosti. Ta komunikacijska prevodnost med ljudmi in skupnostmi na vseh relacijah ter nivojih družbe vpliva na medsebojno zaupanje, ki deluje kot mreža, v kateri je vozlišče vsak človek. Pogosto tudi v več vlogah, kot posameznik, ali sestavni del posamezne skupnosti. Več ko je aktivnih vozlišč, gostejša in močnejša je mreža. Vsak človek ima tudi svoje talente. Na razvoj teh pa vpliva tudi klima v družini in v družbi kjer živi.