Vidi se, da je Hauc, po Niku Kavčiču, prvi direktor kake slovenske banke, ki sploh ima osebni vpogled v to, kaj bančništvo je, oziroma, je bančnik. Ko bo razbremenjen bančne preteklosti, za katero ni odgovoren, bo po mojem še veliko pokazal.

NKBM brez dvoma nujno rabi strateškega partnerja. Izbira bi morala biti skrbna in izhajati iz razmer, ki se v tem trenutku nakazujejo. V tem kontekstu bi bil ameriški partner najboljši, saj bi banka in Slovenija z njim največ pridobili. Seveda ne gre "izbirati" med majhnimi igralci, ampak se angažirati pri pridobitvi velikega playerja. BofA je recimo v zadnjih dveh letih veliko počistila po Evropi in po svetu, šele zatem pa so se pričele reloadati nekatere zelo pomembne zadeve, kot je vračanje produkcije iz Kitajske v Ameriko. To pa hkrati pomeni tudi vračanje produkcije v Evropo. Zlasti v take države, kot je Slovenija, ki ima zelo kvalitetno, in v sferi produkcije oziroma ustvarjanja vrednosti, ne drago delovno silo. Slovenska delovna sila namreč postane draga šele, ko jo napade kao socialna, v resnici pa pišmeuhovska, država, katere predstavniki so 20 let trobezljali, kako da je država slab gospodar tipa sui generis, kar seveda ni res, samo zato, da so lahko tako ali drugače kradli za vsakim vogalom.

Ker je taka politika prišla do svojega konca, je zato čas, da se obrne razmišljanje v osnovi. Brez tega tudi banke ni mogoče toliko sanirati, da postane primerna za prodajo in pridobitev ustreznega strateškega partnerja.

Na tej točki bi bilo zato smiselno vrniti se k razmišljanju o BofA, bi bo v kratkem morala ponovno redefinirati svojo pozicijo prisotnosti v Evropi. Slednja bo namreč v prihodnje verjetno videti nekoliko drugačna, kot je sedaj, saj obsežna krčenja v teh kulturnih pogojih lahko rezultirajo samo v novi obliki produkcije. To se namreč kaže v vrsti afriških in azijskih držav, ki so bile v preteklosti v še večjih težavah, kot so sedaj nekatere vzhodne in južne evropske države, pa so se uspešno prebile naprej v trenutku, ko so obvladale zapravljivo državo. S tega vidika bi recimo prisotnost BofA v Sloveniji pomenila obojestransko korist, Slovenija pa bi končno na enem pomembnem segmentu pričela tržiti svojo geostrateško lego.

Prihodnost Slovenije je namreč samo v produkciji visoko kakovostnih izdelkov in storitev, se pravi, v visoki tehnologiji, mednarodnih bankah in bogatih turistih. Vse ostalo je siromašenje prebivalcev in uničevanje kulturne in naravne dediščine.

Sedaj smo na točki preloma in vse je odvisno od tega, ali bomo lahko prenehali z wannabe vrtičkarskim kapitalizmom piemontskega tipa iz 19. stoletja. Povsem zgrešeno je namreč mišljenje, da je za težave Slovenije kriv tovarišijski kapitalizem. To govorijo ljudje, ki o sodobnem svetu nimajo pojma. Tisti, ki tega ne verjamejo, naj pogledajo na LinkedIn, pa bodo hitro videli, koliko se dajo sklepajo posli, ne da bi se koga poznalo. Ni bil torej v Sloveniji problem, kot se skuša prikazati, v tem, da so se izoblikovale neke tovarišijske združbe, ampak je bil problem v tem, ker so se te združbe povsem nekritično in po politični liniji financirale. To pa se je lahko dogajalo zato, ker v bankah ni bilo stroke. Te pa ni bilo, ker je bilo vodenje bank podrejeno vplivu občinskih političnih struktur, ne pa stroki. To pa je povratno vplivalo na banke tako, da so postajale hibrid med hranilnico in banko. Narava in znanje teh struktur pa sta bili zgrajeni na osnovi wannabe vtričkarskega kapitalizma piemontskega tipa iz 19. stoletja. V veliki meri samo zato, ker Uiverza, ljudi, ki so prišli z dežele, ni bila sposobna vzgojiti v svetovljane, ampak jim je omogočila, da so še naprej ostali to, kar so bili, to je kmetavzerji. In sicer, ne glede na to, da so pač prejeli nekaj strokovnega znanja, s katerim pa niti sebi niso znali pomagati, ampak so morali druge krasti, če so hoteli, kaj imeti. Vprašajte slovenske ekonomiste, koliko znašajo v povprečju posamični zasebni deleži v ameriških multinacionalkah, pa boste brez dvoma dobili odgovore, da blizu 50 procentov, v resnici pa manj od enega procenta. ZDA imajo torej tovarišijski kapitalizem kot Slovenci, vendar pa se vsaka tovarišija neha v banki in je ni, če ni finančne osnove zanjo. Vprašanje pa seveda je ali bomo to lekcijo o Ameriki v Sloveniji lahko vzeli, glede na to, da že one o posrednih ameriških volitvah nismo mogli. Največji problem v Sloveniji so zato kmetavzerski diplomiranci vseh vrst. Zato je vodenja bank na vseh nivojih nujno treba speljati mimo njih. Zato je tudi s tega vidika, ki pa je primarni, BofA odlična izbira, saj je tako rekoč vzorčni primer, ki je podobno situacijo najbolj učinkovito premagal.

Enfrice.