Bodimo pošteni, plačilne discipline ni zato, ker pravna država ne deluje.
Ne deluje pa zato ker tem večno priklopljenim voluharjem pač ni treba delat, ker ne odgovarjajo nikomur in se jim gladko jebe za nategnjene ljudi, obrtnike, podjetnike...glavno, da imajo oni dneve pravnikov, pa olimpijade, pa simpozije, pa kongrese, pa dnevnice kakopak, pa noben se ne sekira če kakšna Hilda spizdi sredi belega dneva.Njihova deca pa bi se tudi rada priklopila, pa ustanavljajo Varuhe takšnih in drugačnih pravic, pa urade in agencije.Poserjem se na njihov Pravosodni sistem, za povrh pa še na njihov javni Šolski in javni Zdravstveni sistem.Zato pa je vsak, ki plača 1€ kakršnegakoli davka tej idiotski državi popoln imbecil.Pa pa.

Se popolnoma strinjam s člankom. Zmotil me je le en stavek: "Gotovo si nihče od vpletenih ne želi stečaja podjetja, še najmanj pa lastniki." Ali res? Imam občutek, da si nekateri lastniki prav želijo v stečaj, seveda po tem, ko so podjetje do konca izčrpali in denar preselili na varno. In prav tega tudi ta zakonodaja ne rešuje.

Stečaj je nujno zlo. Prisilna poravnava je pa legalna kraja upnikom. Je kdo napravil statistiko prisilnih poravnav?

Plačilna disciplina je predvsem odvisna od sposobnosti, da nekdo nekaj plača! Gre bolj za strukturni problem slovenskega gospodarstva. lp

Slovenci se vsega lotevamo iz napačnih koncev in razmere samo še poslabšujemo.

Slovenci smo svetovni fenomen v smeri kastriranih bikov.
Človek ne gre na volitve, pričakuje pa od tistega, ki gre, da bo volil tako, kot njemu paše. Noro. Nor narod ima noro vlado. Tukaj ni kaj.
Ko se bomo sposobni za pet minut odklopiti od vseh bedastih komunikacij in premisliti, bo volilni rezultat tak, da se nam bo pričelo dobro goditi. Tega nam ne bo rešila nobena trojka, to moramo urediti sami.

Na žalost je premalo ljudi, ki bi vsako začeto stvar skušali pripeljati do pozitivnega rezultata. Mnogo se jih zagaja v nekaj, kar samo menijo, da so sposobni. Ko jim spodleti prvič, si drugič naložijo še večje breme, ki jih največkrat pokoplje. Vedno znova prepričujejo druge in sebe, da so sposobni, kar pa se največkrat izkaže kot pokop za tiste, ki si tega ne zaslužijo.

Naša stečajna zakonodaja ne bo delovala, dokler bomo imeli katastrofalno plačilno disciplino, ker to pomeni slabo zaščito upnikov.

So že vedeli, zakaj je potrebno SDK ukiniti in plačilni promet prenesti na banke.

"kjer se veliko pije, plačati pa potem noče nihče. " Točno tako je. Pri nas se sme brez težav popolnoma vse početi brez nikakršne odgovornosti za posledice. Pravzaprav - bolj zaserješ, več ogoljufaš, bolj oškoduješ proračun, državo - na boljših delovnih mestih krožiš... Prideš v elitni klub takorekoč.

Ni res. Gre za to, da si nekaj zamisliš, to nato vzameš, plačas pa ne. Temu se reče KRAJA. Izvajalcu tega dejanja pa LOPOV.

Predvsem bi morali ugotoviti, kaj se je zgodilo v slovenski družbi po letu 2004. Pred tem pojav neplačevanja ni bil toliko prisoten pa tudi banke so bile trdne. Je pa res, da smo v tem časo na veliko kritizirali avtocestni program in s tem preusmerjali pozornost naroda iz velikih lumparij, ki so se dogajale zadaj. Avtoceste imamo zgrajene in to dokazano poceni (tuje analize), dobro in hitro. Od vsega ostalega imamo pa tajkunske jahte in denar v davčnih oazah. Pri tej igri so mediji zelo pomagali!

Ah dej no dej, a res? Naivčina!!!

Ti res misliš, da če greš na volitve, da boš kaj spremenil. Daj najprej preštudiraj naš volilni sistem. A ti res misliš, da je 90 poslancev v našem parlamentu tistih 90 ljudi, ki so/ste jih volilci zamislili na volitvah???

Naj ti olajšam - poslance v parlament postavijo stranke. Volive so zgolj "fasada" in nujno zlo politikantov Slovenije.

Halo!!! ha, ha,..Si ti iz vesolja padel? Dejstva so prav nasprotna. To je med drugim potrdilo tudi Računsko sodišče RS:
www.rs-rs.si/rsrs/rs...tocest.pdf

Prosim za informacije ali linke do teh tujih analiz. Bi jih prav rad videl.ČE JE TO KAKOVOST IN UČINKOVITOST...

[milos6]
> Naša stečajna zakonodaja ne bo delovala, dokler bomo imeli katastrofalno plačilno disciplino, ker to pomeni slabo zaščito upnikov.

So že vedeli, zakaj je potrebno SDK ukiniti in plačilni promet prenesti na banke.

takrat sem delal na SDK in kot vem, je bila to zahteva iz tujine. Kar je normalno, saj po celem svetu plačilni promet opravljajo banke in s tem smo razjahali vsaj en monopol.

Izvajalec plačilnega prometa nima NIČ s plačilno nedisciplino - on zgolj izvršuje naloge. Tako plačilne kot one za blokado računa.

World Highways, maj 2010
Med osmimi evropskimi državami (Avstrija, Madžarska, Slovaška, Češka, Danska, Hrvaška, Slovenija in Nemčija) je Slovenija med najcenejšimi po vrednosti km zgrajene povprečne avtoceste. Najdražja je Avstrija z 12,87 mio na km zgrajene AC, Slovenija je s 7,29 mio na km na šestem mestu, za nami sta le Hrvaška s 6,682 mio na km in Danska s 5,89 mio na km
Pri tem avtor opozarja na vpliv zahtevnosti terena na ceno km AC. V članku ugotavljajo, da npr. v gorskem terenu gradi najdražje Nemčija s 25,99 mio na km, sledi Avstrija z 24,97 mio /km s Češko, najcenejši pa sta Slovenija in Hrvaška.
Mostovi na avtocestah so najdražji na Madžarskem, sledijo Danska, Nemčija in Češka. Najcenejši mostovi so na Hrvaškem, sledi Slovenija in Slovaška.

O Računskem sodišču pa veliko pove dejstvo, da ga vodi Kardeljev nečak!

[zmrda]
> [milos6]
> > Naša stečajna zakonodaja ne bo delovala, dokler bomo imeli katastrofalno plačilno disciplino, ker to pomeni slabo zaščito upnikov.
>
> So že vedeli, zakaj je potrebno SDK ukiniti in plačilni promet prenesti na banke.

takrat sem delal na SDK in kot vem, je bila to zahteva iz tujine. Kar je normalno, saj po celem svetu plačilni promet opravljajo banke in s tem smo razjahali vsaj en monopol.

Izvajalec plačilnega prometa nima NIČ s plačilno nedisciplino - on zgolj izvršuje naloge. Tako plačilne kot one za blokado računa.

To je vse res ampak:
- ali si se izvršbi lahko izogibal z odpiranjem vedno novih računov,
- ali si lahko poravnal samo virmane za plače, prispevke pa 'ko bo'

SDK je imela en kup pristojnosti, ki so bile lahko problematične, ampak z vidika reda pri plačevanju je bilo že od vsega začetka jasno, da ga bo manj. Vem, da so bile zahteve iz tujine po ukinitvi, čeprav so tudi tujci priznavali, da z vidika hitrosti in stroškov izvedbe plačil banke ne pridejo niti zraven.

To na kar se sklicuješ ne drži. Zakaj? Vsaj iz dveh razlogov:
1. Maja 2010 se je gradnja avtocest v Sloceniji še odvijala
2. Uporabljeni so bili pomanjkjlivi podatki in netočni podatki zato cena na km ne drži.

V nadaljevanju si lahko prebereš dejstva:
1. Dejstvo je da se je šele z odprtjem avtocestnega odseka na Gorenjskem zaključila gradnja slovenskega avtocestnega omrežja, ki je državo drago stala.

2. Zgodovina je naslednja: Prva štiripasovna avtocesta je bila v Sloveniji zgrajena med Vrhniko in Postojno. Z gradnjo so začeli leta 1970 in končali decembra 1972. Do osamosvojitve Slovenije je bilo zgrajenih nekaj manj kot 140 kilometrov štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter dobrih 59 kilometrov dvopasovnih avtocest, pri čemer "avtocesta" Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom seveda ni upoštevana.

Po osamosvojitvi je bila za spodbujanje vsega gospodarstva pomembna odločitev o graditvi avtocestne infrastrukture. Prvi program izgradnje avtocest je bil narejen leta 1993, hkrati je bila ustanovljena Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Leta 1995 je bil sprejet nacionalni program izgradnje avtocest, ki je bil leta 1998 dopolnjen.

Leta 2004 je bil z resolucijo sprejet nov nacionalni program. Od leta 1994 do leta 2011 je bilo zgrajenih skupno 528 kilometrov avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest po NPIA. Leta 1995 je bil obseg programa petsto kilometrov avtocest in hitrih cest z ocenjeno investicijsko vrednostjo 2.170 milijonov dolarjev (brez stroškov financiranja in po takratnih cenah). V programu je bila poleg avtocestne smeri vzhod – zahod predvidena tudi smer sever - jug, od Karavank do Obrežja. To je t.i. Slovenski avtocestni križ. Leta 1998 je bil obseg programa 554 kilometrov avtocest in hitrih cest z ocenjeno investicijsko vrednostjo 4,1 milijarde dolarjev USD (brez stroškov financiranja in po cenah leta 1997). Leta 2004 se je program podaljšal na 573 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih cest z ocenjeno investicijsko vrednostjo 5.425,9 milijonov evrov brez stroškov financiranja in po cenah leta 2002. Od leta 1994 do konca leta 2010 je bilo v gradnjo avtocest, hitrih cest in drugih cest iz nacionalnega avtocestnega programa investiranih približno 5,589 milijard evrov.

Do sredine prejšnjega desetletja so se slovenske ceste gradile iz proračunskega denarja - tudi bencinskega tolarja - potem pa se je začel Dars s poroštvom države izdatneje zadolževati, državni denar pa je domala usahnil. Skupni znesek sklenjenih kreditnih pogodb in izdanih obveznic je sredi leta 2011 znašal 3.464.415.876 evrov, od tega je bilo takrat odplačanih dobrih 497 milijonov evrov. Dejansko stanje dolga je brez obresti tako 2.967.386.765 evrov, kar ob predpostavki, da se posojilni pogoji do leta 2037 ne bi spreminjali, pomeni skupno približno 4,1 milijarde obveznosti. Če bodo obroki v prihodnjih dveh letih še kolikor toliko znosni, pa 456 milijonov evrov leta 2014 Dars brez prestrukturiranja ne bo mogel plačati. Skupni prihodki od cestnin so bili leta 2010 namreč dobrih 290 milijonov evrov, leta 2009 pa slabih 238 milijonov evrov.

Verjemi mi da je danes finančna slika zaradi obresti in krize še slabša kot je bila ob koncu gradnje 2011.

Glede vnuka Kardelja pa le toliko: RSRS ni samo on in podatki v poročilu so verodostojni.

Glavni cilj stečajne zakonodaje mora biti zaščita interesov upnikov in lastnikov, če podjetje zaide v težave.

Nope, lastniki so do tukaj ze naredili svoje in naj kar lepo zacnejo sprejemati odgovornost.

Naša stečajna zakonodaja ne bo delovala, dokler bomo imeli katastrofalno plačilno disciplino, ker to pomeni slabo zaščito upnikov.

???
Ocitno slab dan...

Znova opozarjam na stečaj ameriškega General Motorsa (GM). Tam namreč stečaja niso zahtevali upniki, ampak je družba sama zahtevala zaščito pred upniki v trenutku, ko je opazila, da ne bo mogla plačati vseh svojih obveznosti. Če bi GM počakal, bi mu upniki odnesli vse, kar se da odnesti, uprava družbe pa bi odgovarjala za škodo vsem, ki bi izviseli.

GM ni nikoli sel v stecaj (chapter 7*) ampak je druzba zaprosila za prisilno poravnavo (chapter 11*), kar je tudi v Sloveniji instrument, ki v insolvencni zakonodaji prestavlja zascito druzbe pred upniki.

Ocitno res slab dan. En slabsih prispevkov so far...

Vse to je res. Je pa še veliko drugega. Npr. da so se v času od leta 1993 do leta 2009 se zgodile tudi velike spremembe, ki so vplivale na vrednost avtocestnega programa:

o življenjski stroški so se v obdobju 1994 do 2009 povečali za faktor 2,4,
o ameriški dolar je imel v obdobju 1994 do 2009 inflacijo v višini 45%,
o EURO je imel v obdobju 1997 do 2009 inflacijo v višini 27%,
o v tem obdobju so se pri izračunavanjih vrednosti menjale tri valute in sicer SIT, USD in EUR,
o davčna stopnja se je spremenila iz prejšnjih 3% prometnega davka na 19% oz. 20% DDV.

In še marsikaj, kar je vplivalo na vrednost AC programa. Sicer pa iz vaših številk in analize računskega sodišča ni razvidno ali smo gradili drago ali poceni.
Obstoja tudi zelo dobra Analiza uspešnosti izvajanja Nacionalnega programa avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2010 kjer je veliko eksaktnih podatkov, ki kažejo, da je bila gradnja avtocest v Sloveniji med najcenejšimi med primerljivimi državam.
Zanimivo je, da Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje AC (NPIA RS), ki je bila sprejeta v letu 2004, opredeljuje, da »po zaključku vsakega posameznega časovnega obdobja izvajanja NPIA RS, Vlada pripravi Analizo uspešnosti njegovega uresničevanja in preveri potrebnost njegovega spreminjanja in/ali dopolnjevanja«. Osnutek take Analize je DARS pripravil v letu 2006 in v letu 2010 vendar iz neznanih vzrokov ni bila nobena analiza obravnavana na Vladi RS. Verjetno obe analizi nista bili v skladu z vsesplošnim injiciranim mnenjem o avtocestnem programu.
Vse do danes še nihče ni pojasnil kako je prišlo do številke 2 mlrd preplačanih avtocest. Podatek so uporabljali tako najvišji predstavniki države, kot politikanti in rumeni ter tudi resni nacionalni mediji. Po moji informaciji je podatek nastal tako, da je nek usmerjeni državni uradnik prebral na Wikipediji, da se tam, kjer je kartelno dogovarjanje, velike investicije podražijo za 20 do 30 %. Vrednost avtocestnega programa je nato pomnožil s tem procentom in dobil 2 mlrd. To je bil nato podatek, ki so ga vsi uporabljali.

Tole kar navajate je precej nekonsistentno - seveda so bile v celotnem obdobju gradnje takšne in drugačne spremembe, ki so vplivale na vrednost avtocestnega programa in se tudi zrcalijo tako v mojih številkah kot tudi analizi računskega sodišča. Hkrati se lahko pri analizi RSRS tudi razbere zakaj Analize DARSa iz let 2006 in 2010 niso objektivne (glej povzetek na začetku). Mimogrede številke, ki ste jih navedli vi (ali vaš VIR?) so daleč od realnosti. Da smo preplačevali naš avtocestni program kažejo tudi SCTjeve ponudbe kasneje na Hrvaškem, Srbiji in BIH.
Da se ne ponavljam ali kopiram druge, te usmerjam neposredno na Shamanove črtice:
shamanovecrtice.blog...ocest.html

Tole kar navajate je precej nekonsistentno - seveda so bile v celotnem obdobju gradnje takšne in drugačne spremembe, ki so vplivale na vrednost avtocestnega programa in se tudi zrcalijo tako v mojih številkah kot tudi analizi računskega sodišča. Hkrati se lahko pri analizi RSRS tudi razbere zakaj Analize DARSa iz let 2006 in 2010 niso objektivne (glej povzetek na začetku). Mimogrede številke, ki ste jih navedli vi (ali vaš VIR?) so daleč od realnosti. Da smo preplačevali naš avtocestni program kažejo tudi SCTjeve ponudbe kasneje na Hrvaškem, Srbiji in BIH.
Da se ne ponavljam ali kopiram druge, te usmerjam neposredno na Shamanove črtice:
shamanovecrtice.blog...ocest.html

Samo zavzdihnem lahko pri takih razlagah in "strokovnih" argumentih. Vse v stilu doline šentflorjanske, ki ji pač ni všeč nekaj dobrega kar napišejo v tujini o naši močvari (World Highways). O Računskem sodišču pa samo to:
Kako močna je strokovnost te inštitucije in njenih sodnikov in kako absurdna so včasih njihova strokovna mnenja, kaže primer avtoceste preko Trojan. Še v letu 2010 (kar nekaj let po izgradnji tega odseka) je bivši računski sodnik trdil, da bi bila varianta preko Motniške doline 500 milijonov evrov cenejša, kot izbrana varianta preko Trojan (Nedeljski dnevnik 7.3.2010). Dokončna vrednost zgrajene avtoceste preko Trojan pa je bila 490 mio evrov. Torej bi izvajalci 15 km dolgega odseka avtoceste preko Motnika, s 5 km predorom, po “strokovni oceni” tega gospoda, zgradili zastonj oz. bi celo DARS-u plačali še 10 miljonov zato, da bi lahko gradili!? Pri tem naj povem, da je to trditev, ki se je vlekla še iz časa načrtovanja v 90 letih, uradna stroka z argumenti in dokazili vseskozi zavračala. Vse to pa ni bilo zanimivo za medije in so raje ponavljali neresnice samozvanega strokovnjaka.
To so pač številke, ne pa gostilniške politikanstske debate!

Ker drugega vira kot je World Highways zaenkrat niste navedli vaše navedbe pač ne morem drugače oceniti kot sem jih. Mi je prav žal.

Glede primera avtoceste preko Trojan je lahko tako kot trdite, a zopet ni nikjer podatkov za preveriti. Niste navedli vira.

Vsi pa dobro vemo:
- koliko sredstev je gradnja naših cest zadnjih 40 let že zahtevala
- v kakšne dolgove nas gradnja že spravila
- koliko denarja je poniknilo vsled dogovarjanj med velikimi gradbinci,
- ...

Ali pa so tudi vsi ti podatki izmišljeni? Ali je edini verodostojni vir torej samo Vaš? in se vsi ostali motimo?

Vse to kar sprašujete in še več je v omenjenih analizah, ki temeljijo na fakturirani realizaciji in mednarodnih primerjavah - ne samo World Highways.

Veliko tega je tudi v knjigi "Gradnja slovenskih avtocest v obdobju 1994-2009 Analitični podatki in dejstva o 15-letni gradnji slovenskega avtocestnega križa".
Kar se tiče dolgov pa vprašajte pristojne v obdobju 2004 do 2008 ko se je namesto zakonsko predvidenega bencinskega tolarja oz. evra raje jemalo "ugodne" kredite. Bencinski davek pa smo veselo "popapcali".

Nisem pa še zasledil eksaktnih podatkov o tem koliko denarja je poniknilo zaradi dogovarjanja med velikimi gradbinci. Zelo bi Vam bil hvaležen če me usmerite v vir oz. poveste od kod podatki in koliko je bilo tega denarja.

[Konasnica]

Nisem pa še zasledil eksaktnih podatkov o tem koliko denarja je poniknilo zaradi dogovarjanja med velikimi gradbinci. Zelo bi Vam bil hvaležen če me usmerite v vir oz. poveste od kod podatki in koliko je bilo tega denarja.

forum.finance.si/?m=...073&single

Ne me basat s takimi! Od kod, kdaj, komu, iz katerega projekta, dokler se pogovarjamo o zaokroženih miljardah je to samo gostilniški čvek. Sem mislil, da ste bolj resni ko ste navajali podatke o gradnji AC. Končujem!

Malo sem razmilil kako nadaljevati tole debato... namreč vrtiva se okoli tega kateri vir navaja resnične podatke in je verodostojen. Vi trdite, da vaši viri (World Highways DRC, DARS) podajajo resnično sliko in podatke. Nasprotno pa trdijo moji (uradni) viri, ki so zadolženi za nadzor in recenzijo gradnje v Sloveniji. Hkrati menim, da daje prav meni tudi širša javnost.

Zato predlagam, da poprosiva še koga na tem forumu, ki lahko doda kakšno informacijo več, kajti tega, koliko so lobiji uspeli neupravičeno podražiti ("pokrasti") v zadnjih desetletjih z gradnjo cest in koliko je s tem tudi gradnja presegla upravičene stroške.

PS: Tudi viri znotraj DRC in DARSa, ki se (še) ne želijo izpostaviti vedo povedati marsikaj, kar ne govori v prid vašim trditvam o racionalni in učinkoviti gradnji cest v Sloveniji. Upam, da bodo kmalu zbrali toliko poguma in spregovorili tudi javno ter svoje trditve podkrepili z dokumenti, ki jih imajo.

Ne govori neumnosti, da pred 2004 ni bilo plačilne nediscipline. Ali si plačan, da govoriš stvari s katerimi bi rad preusmeril pozornost na določeno vlado? Vsi ki živimo v tej državi vemo, da plačilne discipline ni več od dne ko so ukinili SDK, ki je kontrolirala plačilni promet. Ukinil jo je pa Drnovšek in njegova LDS, verjetno zato, da so lahko začeli nemoteno prelivati denar v davčne oaze. Imena Vplivnih si pa sam poišči v bazi LDS in Združene iste. LP