Ti si to zapisal kot sarkazem, zgodilo se bo pa ravno to. V Grčiji in Španiji, da držav kot so Kitajska, Indija, Bangladeš, Južnoameriške države ne omenjamo, se to žal dogaja. Bolj se bo odlagalo podaljšanje starosti za upokojevanje, bolj bo na koncu ta ureditev rigorozna. Žal... Pokojninski sistem na obstoječih temeljih ne drži več vode...

[vrac]
Ti si to zapisal kot sarkazem, zgodilo se bo pa ravno to. V Grčiji in Španiji, da držav kot so Kitajska, Indija, Bangladeš, Južnoameriške države ne omenjamo, se to žal dogaja. Bolj se bo odlagalo podaljšanje starosti za upokojevanje, bolj bo na koncu ta ureditev rigorozna. Žal... Pokojninski sistem na obstoječih temeljih ne drži več vode...

Ko že omenjaš južnoameriške države, so izjeme, ki bi nam lahko bile za vzgled. V južnoameriški državi Čile so dobro izpeljali pokojninsko reformo.

V Čilu so namreč leta 1980 uvedli osebne pokojninske račune (kar pri nas še danes nimamo) in ukinili zastareli pokojninski sistem pay-as-you-go (takega, kot ga imamo še vedno v Sloveniji).

Čilencem je bil od prvega dne uveljavitve sistema osebnih pokojninskih računov vstop v panogo upravljanja pokojninskih skladov popolnoma prost. Skladi so celih 26 let prinašali delavcem desetodstotni donos nad inflacijo v povprečju na leto. Strošek upravljanja teh skladov pa je znašal samo 0,5 vrednosti sredstev, katere upravljajo ti skladi.

V sistem osebnih pokojninskih računov je bilo leta 2009 vključenih 95 % zaposlenih in v ta sistem se je nabralo 120 milijard $, kar je 80 % čilskega BDP-ja. Lastniki tega kapitala so seveda zaposleni, ki so vlagali v sklad. (Vir podatkov: knjiga V svetu kapitalizma, stran 312, leto 2009.)