Predno se je nespoštovana novinarka lotila teme zdravljenja prirojene hipoplazije levega srca in drugih srčnih operacij otrok pa tudi odraslih bi morala pregledati in si vsaj delno zapomniti zgodovino in statistiko in rezultate srčne kirugije zadnjih 40 let po svetu in Sloveniji. O ekonomskem, socialnem in političnem stanju je morda izvedela že kaj v šoli.

Kakšno zvezo ima novinarsko (ne)poznavanje 40 let statistike srčnih operacij z neizpodbitnim dejstvom, da so v UKCL na zdravljenje istočasno dobili dva otroka z enako diagnozo in v podobnem stanju? Nato pa so ju obravnavali različno, enega tako, da so ga operirali v tujini po standardni metodi in je lahko preživel, drugega pa tako, da so na njem eksperimentirali, preden je po več mesecih v UKCL dobil operacijo, ki bi je moral biti deležen že sprva, žal pa je zanj prišla prepozno. In to niso moje ugotovitve, to izhaja iz poročila komisije za izredni strokovni nadzor, ki so jo sestavljali en profesor pediatrije in pediatrični kardiolog ter strokovnjak za kakovost v zdravstvu, ena profesorica pediatrije in en kardiokirurg. Preden so izdali poročilo, so pregledali in navedli tudi za dve strani strokovne literature.