Matjaž, delno imate prav. Tisti multimojstri, ki vrtijo svetovno monetarno ruleto morajo dobijati na vzponih in padcih svetovnega gospodarstva. Poglejte statistike zadnjih 100 ali 200 let. Dokler jaz, navaden igralec - amater, ne vložim kaj konkretnega iz žepa, v nekaj njihovega, relativno dobrega, potencialno rastočega na borzi, pričakujoč postopno ali strmo rast naložbe, oni ne morejo zagnati mehanizma valovanja trgov. Pa me, željnega dobičkov od nedela inhibirajo, da prespim čase finančnega zenita moje naložbe. Ko ta recesijsko pade na simbolično vrednost, jim jo ves pesimističen in zapufan šenkam, čeprav je realna vrednost naložbe verjetno podobna, kot nekoč, le borzno je podvrednotena. Po dveh-treh letih se to izkaže za točno, ampak moj varžat je že prazen za ponovno ruleto. Tako sedem miljard neveščih in precej naivnih lastnikov majhnih premoženj v realnem denarju futra 7 miljonov najbolj sposobnih lastnikov megakorporacij, ki se z mahinacijami in valovanji, borznimi in vrednostnimi režijami... debelijo, bogatijo, postajajo večinski lastniki vsega, imajo nadzor nad politiko in ljudmi.
Sicer ne bi ves čas pozitivno poslujoča in produktivna (precej konstantno vredna)Krka npr. leta 2005 kotirala pri 38, leta 2007 pri 130, leta 2008 pa spet pri 45€. Torej sem vreden toliko, kolikor me oceni svetovna kuhinja, in ne po dejanskih zmožnostih ali narejenem, proizvedenem, ali uporabni vrednosti moje infrastrukture in opreme.
So nekatere izjeme, ki niso tako odvisne od svetovnih tržnih valovanj: trgovina z orožjem, mamili, dragulji, prostitucija..., ki se vedno dobro držijo in bi lahko bile vzor svetovnemu gospodarstvu in resnim borznikom, kot tradicionalno stabilne naložbe. Od etike pa se na tem planetu ne živi, vsaj ne dobro in brezskrbno.