Kaj nam bo univerza, saj imamo na stotine zdraharskih raziskovalnih novinarjev, ki proizvajajo nelagodje in trosijo strah, tudi z neresnicami, samo za svoje svoj dobičkonosni plen.

[rx170]
Hm, ne vem, gledam svoj zapis in v bistvu ne vem kje sem karkoli napisal o univerzi brez študentov.

Lej, odgovarjal si na moj odgovor ElliotuBW, tako da je nekje prislo do nesporazuma. On je trdil, da je znanstveno delo samo izgovor, da si profesorji trpajo zepe in seveda je to kmetavzarska logika, ki podpira tudi bebavo strategijo "univerzo v vsako vas".

V Mb najdeš npr. odlične raziskovalce, ki so pa zanič profesorji (celo tako ekstremno, da so zaradi slabega vpisa ukinili študijski program, kljub temu da je na oddelku kar nekaj rednih profesorjev z odličnimi bibliografijami in da konkurenčni oddelek v Ljubljani ima vpis - sedaj pa se vprašajmo ali so ti ljudje res naredili vse za stroko, kar bi morali) , tako da je verjetno ključ v ravnotežju med enim in drugim. Kdor hoče samo raziskovati, naj bo znanstveni svetnik in ne profesor. Profesor pa mora biti tudi dober pedagog, sposoben nekoga pripeljati do doktorata/diplome.

Jasno, jasno. Tisti ki niso sposobni pedagogi nimajo kaj iskati na univerzah, naj gredo na institute in se tam dokazujejo, seveda so tudi kriteriji za znanstveno delo tam visji, ker nimajo drugega dela. Ampak tudi profesorji, ki niti ne povohajo znanosti nimajo kaj iskati na univerzah, ti naj gredo predavat na visoke (strokovne) sole.

[bc123a]
> [rx170]
> Hm, ne vem, gledam svoj zapis in v bistvu ne vem kje sem karkoli napisal o univerzi brez študentov.

Lej, odgovarjal si na moj odgovor ElliotuBW, tako da je nekje prislo do nesporazuma. On je trdil, da je znanstveno delo samo izgovor, da si profesorji trpajo zepe in seveda je to kmetavzarska logika, ki podpira tudi bebavo strategijo "univerzo v vsako vas".

> V Mb najdeš npr. odlične raziskovalce, ki so pa zanič profesorji (celo tako ekstremno, da so zaradi slabega vpisa ukinili študijski program, kljub temu da je na oddelku kar nekaj rednih profesorjev z odličnimi bibliografijami in da konkurenčni oddelek v Ljubljani ima vpis - sedaj pa se vprašajmo ali so ti ljudje res naredili vse za stroko, kar bi morali) , tako da je verjetno ključ v ravnotežju med enim in drugim. Kdor hoče samo raziskovati, naj bo znanstveni svetnik in ne profesor. Profesor pa mora biti tudi dober pedagog, sposoben nekoga pripeljati do doktorata/diplome.

Jasno, jasno. Tisti ki niso sposobni pedagogi nimajo kaj iskati na univerzah, naj gredo na institute in se tam dokazujejo, seveda so tudi kriteriji za znanstveno delo tam visji, ker nimajo drugega dela. Ampak tudi profesorji, ki niti ne povohajo znanosti nimajo kaj iskati na univerzah, ti naj gredo predavat na visoke (strokovne) sole.

Saj se strinjava.

V Nemčiji so vodilni menedžerji v avtomobilski, strojni, telekomunikacijski, elektronski, farmacevtski in drugi industriji večinoma doktorji inženiringa ali znanosti.

Manjsi popravek, namesto "vecinoma" je potrebno napisati "izkljucno" promoviranci naravoslovno-tehnicne usmeritve. Pravnikov, ekonomistov. etc. v teh firmah ne vidis niti blizu zgoraj omenjenih pozicij!! Namrec v teh podjetjih je mozno zlezti na tako visoke polozaje samo tako, da si se prej izkazal na bazicnem tehnicnem podrocju in ga obvladujes v detalj, samo tako si sposoben ustvarjati vizijo firme! Samo v vednost!

[bc123a]
> [vrac]
> Ko je Margaret Thacher pritisnila na financiranje britanskih univerz, so morale te same najti nove načine financiranja. In je na ta račun marsikateri raziskovalec obogatel, ko je svoj izum prenesel v prakso. Zato sploh ne bi blo slabo, če bi Univerza podpirala nastajanje startupov, ki bi jih ustanavljali njihovi raziskovalci. Zakaj pa ne? Seveda pa mora biti to transparentno, ne na balkanski način.

Startupa morda ni treba niti eksplicitno podpirati, ce ne otezis odpiranja firme v tripm, kot je to v sloveniji, vse kar je treba narediti je pregledno urejena intelektualna lastnina. V Nemciji je odpiranje firme otezeno tako kot pri nas (25K EUR za d.o.o.), posledicno je startupov malo, razvoj furajo v glavnem megakorporacije, ki so glavni del nemske industrijske masinerije (v sloveniji jih pa nimamo, zato je smesno, da se glede te zakonodaje zgledujemo po Nemcih!). V UK je odpiranje firm mala malica (15 GBP stroskov in 1 GBP kapitala za d.o.o.), zato imas firme za vsakim vogalom. ARM je mimogrede startup, ki je nastal kot spinoff iz univerze v Cambridgeu, pa ne zaradi Thatcherce, podobnih firm, ki so cisto na spici razvoja pa je pa se veliko.

en.wikipedia.org/wik...ann_Hauser
en.wikipedia.org/wik...ndy_Hopper

en.wikipedia.org/wik...ilicon_Fen

No ja, Thacherjevo sem v postu omenil, ker so se restrikcije pri financiranju britanskih univerz zares odrazile v močnem porastu števila firm, ki so jih ustnovile britanske univerze ali pa njihovi raziskovalci. Seveda tega Pejovnik&Co nikoli ne bodo priznali. Moje mnenje je, da so univerzitetni profesorji, asistenti in raziskovalci pod premajhnim pritiskom in tudi zato ni pravih rezultatov. Največja nagrada za spešnega raziskovalca je parkiran Porsche pred oknom njegove pisarne.

«Ker je v Sloveniji delež študentov posamezne generacije približno dvakrat prevelik, to pomeni, da je treba na ravni države začeti zmanjševati število vpisanih študentov v prvi letnik«. Temu se reče demagogija, po domače nakladanje. Dobro veste, da bo štrukelj in njegovi to dopustili le preko svojih trupel, da o raznih psevdo rektorjih ne govorimo. Si mislite, kako bi skočili v zrak v Zvezi Granit, protestov ne bi bilo konca, ovajanj v tujini neskončno, študentom bi uvedli nov predmet: metanje kamnov v fasade ob prepevanju pesmi Revolucija tistega Jankovićevega podpornika…

Da ne govorim o tem, da vsi poznamo take kao raziskovalce. Zakaj ne pogledate kaj v resnici delajo na teh raziskovalnih univerzah? Na inšitutu Jožef Stefan? Ste preverili kolikokrat na leto gredo npr. razni raziskovalci z inštituta na neke konference po svetu? Ki so v bistvu le z davkoplačevalskim denarjem plačan izlet, a na sami konferenci se edinole prijavijo in jih potem ni več zraven. Ste preverili kolikokrat se taki sploh pojavijo na inšitutu, a dobijo redno dobro plačo? Ste preverili ali morda tistih nekaj malo raziskav, ki prihaja z inšituta (ki so itak večinoma prenesene iz tujine) sami vrli raziskovalci ne poskušajo unovčit preko svojih podjetij in ne vidijo gospodarstva niti od daleč?
Se spomnim analize pokojnega orto komunista Tarasa Kermaunerja, ki je delal stalne analize slovenske narave in ugotovil, da Slovenci niso sposobni kake večje inovativnosti, so pač dobri obrtniki, ali pa mojstri obrtniki, a nikakor ne sposobni večjega podjetništva.

S tega vidika, je financiranje raznih prepolnih univerz, metanje denarja, in le dajanje videza bogate kulture. Kupovanje patentov ali licenc v tujini, bi bolj pomagalo gospodarstvu, kot pa plačevanje raznih študentov, ki bodo enostavno višek delovne sile.

Če pa že hočete polne univerze, vsaj zahtevajte od profesorjev, da opravijo svoje delo pošteno in ne, da proizvajajo retardirane funkcionalno nepismene ljudi, ki niso sposobni niti člankov v medijih kritično obravnavati, kaj šele imeti neko lastno mnenje.

Drugače pa, spoštovanje avtorju članka, da si je upal navesti nekaj resničnih podatkov in da FE noče sodelovati pri vseslovenskih orgijah neumnosti.

Ah, kaj bi nam uporabna znanost in raziskave, mar ni dovolj, če imamo znanstveni inštitut za politično intrigo v Murglah, FDV in "raziskovalne" novinarje grupe 571 ?????? FDV uber alles !!!!

V ZDA rečejo, da je izbira mentorja za doktorat bolj pomembna, kot izbira življenjskega partnerja, ker v povprečju študij traja (si bom izmislil številke) 4,5 let do doktorata, povprečen ameriški zakon pa 3,5 let.

Druga stvar za Phd pa pravijo, da je "highway to divorce".

Sicer pa, vsaj minimalni standardi bi lahko bili recimo 3je članki v peer-review revijah. Če to nekomu uspe v 8 urah dela, potem tudi ok. Če nima namena delati celo življenje v znanosti, tudi ok. Mislim, da bi že ta pogoj, v Sloveniji občutno zreduciral število študentov na doktoratu.

Kost za glodati...Naravoslovno-tehnične-zdravstvene fakultete bi se že zdavnaj morale odcepiti od UNI LJ. V prvih vrstah, ki nasprotujejo reformam so vedno FiloFax, AGRFT, FDV,...torej družboslovci, če povzamem po vašem članku nesposobneži.

[rodrigues]
V ZDA rečejo, da je izbira mentorja za doktorat bolj pomembna, kot izbira življenjskega partnerja, ker v povprečju študij traja (si bom izmislil številke) 4,5 let do doktorata, povprečen ameriški zakon pa 3,5 let.

Druga stvar za Phd pa pravijo, da je "highway to divorce".

Sicer pa, vsaj minimalni standardi bi lahko bili recimo 3je članki v peer-review revijah. Če to nekomu uspe v 8 urah dela, potem tudi ok. Če nima namena delati celo življenje v znanosti, tudi ok. Mislim, da bi že ta pogoj, v Sloveniji občutno zreduciral število študentov na doktoratu.

Nerealisticno je to zahtevati v 3 letih, kolikor casa imajo za to mladi raziskovalci. V ZDA doktorat pac traja, kolikor traja, dokler univerza ni zadovoljna z dosezenim, lahko 3 leta ce si genijalec, ali pa 5 , ce si bolj pocasen. Ali pa obupas in obesis belo haljo na klin...

Tezava slovenije je ravno v teh MRjih, kjer bi morale univerze (in podjetja v primeru mladih raziskovalcev iz gospodarstva) vracati denar, ce clovek ne doktorira v 3 letih. Zato kriterijev realisticno niti ne mores zaostriti...

Ce bi ne bilo MRjev, kjer pride z denarjem ta nesrecni pogoj 3 let, bi univerze ze same zaostrovale pogoje.

Profesorji ste kot politiki, sami ste to anomalijo ustvarl

Marsikaj slišim ali preberem, tudi v forumih je veliko resnice...ja, potrebujemo raziskovalne univerze, toda z mladimi kadri, ki bi služili gospodarstvu. Kdo se bo naposled lotil starih eminenc, ki bi morali biti že zdavnaj v zasluženem ali nezasluženem pokoju.

Univerza v Ljubljani ima velike težave. Uničeni računski center univerze, oholi odnos do študentov, nedotaljivi redni profesorji, slabi priročniki (v tujih jezikih so pisani 2x bolj verljivo), kriteriji prilagojeni gimnazijcem, kjer se dijaki tehniških šol dolgočasijo in zehajo, ker so na srednji šoli že vse to jemali 2x bolj podrobno. Do pomanjkljivega praktičnega dela in podarjene diplome na koncu za diplomske naloge, ki bi na srednji šoli bile lahko le referat.
Vmes pa še pest klientalizma in voila, skuhali smo si Univerzo v Ljubljani. Razdelitev na 3 dele in konkurenca, da se pulijo za študente.

[bc123a]
Uh, tole je pa ostro... vsekakor pa je prav, da se je zacelo z razciscevanjem znotraj univerze.

Pa ne da pri tem kaj pomaga gospod Pezdir.............

V prvem momentu leta 1985 ko je g.Pintar prišel z idejo o 2000 raziskovalcih, se mi je zdela stvar zanimiva in potrebna, nato pa vidiš, da ne potrebujemo raziskovalcev ampak dobre razvojnike, to se gredo lahko samo nekateri in to ne pri nas, v Nemčiji, Angliji, Ameriki. V resnici se to tudi dogaja. Samo da ne želimo priznati. Tista peščica ,ki je res dobra se odpravi v tujino, red bi bil pa, da ostalim 90% pri nas kvazi raziskovalcem odvzamejo naziv kajti žalostno je, da je med njimi vsaj 40% takih, ki vsaki dan dela iste opreracije iste laboratorijske teste, nekateri so dobri tehnični prevajalci, nekateri samo spremljajo tuje dosežke. Denar se naj nameni samo za razvoj samo tako bo država dobila kaj nazaj.

Ne rabi biti Porsche. Tudi Honda je O.K.

Ne rabi biti Porsche. Tudi Honda je O.K.

[dasdas]
V ZDA tudi nimajo znamenite baze SICRIS ( www.sicris.izum.si ), ki je alfa in omega za merilo uspešnosti slovenskih univerzitenih kadrov.

Znamenita baza ni sicer najboljsa resitev, je pa dalec od tega, da bi bila najslabsa. Brez baze bi se profesure in raziskovalni denar talala se bolj po domace, na zalost.

Tuje univerze tudi nimajo tako rigidno dolocenega pogoja za doktoriranje, kot po novem univerza v ljubljani (minimalno 1 clanek v reviji s faktorjem vpliva). Pa tudi to ni najboljsa resitev, a je dalec od najslabse - brez tega bi se doktorati delili kot tople zemljice.

Podatkovne baze kot WoS in SCOPUS so omogocile precej bolj realno sliko o prispevkih raziskovalcev, ki je nadomestila v priviligiranih krogih popularni floskuli, da se pri nas vsi poznamo med seboj in da se ve, kdo je dober in kdo ni. SICRIS in COBISS (www.izum.si) sta osnovani na svetovnih bazah, sta pa za nas se boljsa vira informacij, vidi se tudi pedagoska dejavnost, kot na primer mentorstva, pa zaposlitve, pa kaksna je bila vloga avtorja pri delu, pa koliko denarja je raziskovalec pridobil in porabil. Iz podatkov v teh bazah si je mogoce ustvariti dokaj realno sliko o dejavnosti raziskovalcev in skupin, vsekakor so zanimivi podatki o porabi denarja.

Druga stvar je ocena za projekte, ki je izpeljana iz teh podatkov, in ki je osnova za delitev denarja. Tam lahko pridejo bolj do izraza lokalni interesi politike in tudi posameznikov.

Meni se pri tem zdi bistveno, da je na svetovnih bazah podatkov jasno in nedvoumno objavljeno in siroko dostopno dejstvo, da je mogoce ustvariti in objaviti kvalitetna dela brez preverjanja in zelene luci tistih, ki se poznajo med seboj in za katere se pri nas "ve, da so dobri". Ne glede na trenutno materialno stisko ali pa blagostanje je potrebno razumeti, da bistveni vzrok in rezultat znanstvenega dela ni denar.

[bc123a]
> [rodrigues]
> Sistem MRjev, pa je vsaj v tistem času, ko sem bil sam vpleten, tudi dodatno izkrivljal trg. V tistem času je namreč veljalo, da je bila med MRji huda konkurenca, kjer je bilo zelo pomembno, da je imel posameznik dobre ocene t.j. je bil dober študent. Tako so MRji postali najboljši študentje, ki so bili tudi sicer relativno sposobni. Sistem je tako forsiral še 5 let študija za najboljše študente in jih odžiral gospodarstvu. Kar je zopet medvedja usluga.
>
> Kasneje pa so sistem modificirali, da ocene MRjev niso tako pomembne, s čimer so zopet ustvarili anomalijo in v podiplomski študij porinili povprečneže, ki imajo težavo z doktoriranjem in tudi sicer producirajo podpovprečne doktorante.

MRji sami po sebi izkrivljajo zadeve, kakorkoli jih ze obrnes. Noben studij ne sme biti zaposlitev, MR pa pomeni tocno to. Kadrovska smrkavemu diplomantu v roko porine pogodbo, v kateri pise, da je delovni cas od 8 do 16 ure, da je njegova placa X po kolektivni pogodbi Y, in da je zaposlen za cas Z let, po katerih mora doktorirati. Pa se v sindikat se lahko vclani, absurd absurdov.

Glede frustracij. Resen doktorski studij je primeren za najboljse studente, ki zmorejo velik psihicni pritisk in ogromno dela, ki ga taksen studij prinese, ce je resno zastavljen. (Resen!) doktorski studij pomeni, da odlozis druzino, nakup stanovanja, zidanje bajte na poznejse cajte. In to ne za 3 leta, ampak morda za 5,6, 10 let. Zahteva 10 ur dela na dan in precej vikendov, ne pa 8 urni delovnik.

www.phdmovie.com/ (se posebej je zanimiv od 0:55 naprej ko se Cecilia pogovarja s svojo nekdanjo sosolko, ki je sla delat takoj po studiju)

Cel film:
vimeo.com/44553675

Priporocam ogled filma, zelo realisticno opisuje, kako izgleda pravi doktorski studij in delo raziskovalcev po doktoratu na resnih univerzah. Je pa treba razumeti, da v sloveniji pravega doktorskega studija skoraj ni (vec), tudi po krivdi sistema MRjev, ki popolnoma izkrivlja motivacijo za studij (kdo pa ne bi sel za MRja z obljubo da bo 3 leta dobival placo?). Doktorski studenti po svetu delajo po 10 ur na dan, vikende, za stipendijo ki komaj pokriva stroske zivljenja, in tudi to je del selekcije - ce nimas resne motivacije, odpades kot knof iz gat.

Hja, na koncu koncev tudi ne vem, ce je vse to res bilo vredno...

chemjobber.blogspot....d-for.html

pipeline.corante.com...ssures.php

"And I particularly enjoyed the first comment on the post, from a reader outside the US: "Dear Americans: a lot of your professors appear to be totally f*ing mental.". There's a lot of empirical support for that position, I'm afraid."

notthelab.blogspot.d...d-for.html

V komentarjih je se par dobrih anekdot...

[Crni.]

Hja, na koncu koncev tudi ne vem, ce je vse to res bilo vredno...

Jah... Univerze po celem svetu so nastancale vec doktorjev, kot jih lahko trg pozre, zato so razmere za postdoce po svetu recimo naravnost pasje. Ubijalske. Tudi to je po moje odsev kreditne norije (pa ne zaradi studentskih kreditov, ker vecina phdjev iz inzeniringa ne placa doktoratov ampak jih oddelajo, ce prav vem), ampak enostavno zato, ker so se folku pokvarili vsi mozni kompasi.

V sloveniji je pa problem se dodatno v tem, da so se na bolonjske doktorate usule trume brezposelnih druzboslovcev (rekorder seveda FDV, kdo pa drug), na inzenirske studije pa razni MRji iz gospodarstva, od katerih marsikdo ni planiral doktorata, pa so se ujeli v past "zaposlimo diplomanta", kjer je v drobnem tisku pisalo da gre za delovno mesto MR, ker itak placo in stroske casti drzava, na to, ali bodo sploh sposobni doktorirati pa ni noben pomislil. Ti ljudje ne bi zdrzali niti en teden v resnem labu, oziroma, v labih jih itak ni, ker na firmah delajo nekaj cist X, kar nima zveze s studijem.

[bc123a]

Jah... Univerze po celem svetu so nastancale vec doktorjev, kot jih lahko trg pozre, zato so razmere za postdoce po svetu recimo naravnost pasje. Ubijalske.

BC, kok je tukaj problem tudi to, da smo razni tujci prirpavljeni delat kot črvi na univerzi, (recimo kitajci pa vzhodna evropa, pa indija ipd), in zato je pač cena teh doktorskih ali postdoc sužnjev zato tako nizka, ker je subjekt tam privezan, ali pa lahko gre nazaj v kurčev pakistan?

Ker za nekega nemca ali američana me čudi, zakaj bi iskal kariero v znanosti - medtem ko za tistega, ki mu je alternativa pakistan, pa to ni glih alternativa...?

[NemirniTujec]
> [bc123a]
>
> Jah... Univerze po celem svetu so nastancale vec doktorjev, kot jih lahko trg pozre, zato so razmere za postdoce po svetu recimo naravnost pasje. Ubijalske.

BC, kok je tukaj problem tudi to, da smo razni tujci prirpavljeni delat kot črvi na univerzi, (recimo kitajci pa vzhodna evropa, pa indija ipd), in zato je pač cena teh doktorskih ali postdoc sužnjev zato tako nizka, ker je subjekt tam privezan, ali pa lahko gre nazaj v kurčev pakistan?

Ker za nekega nemca ali američana me čudi, zakaj bi iskal kariero v znanosti - medtem ko za tistega, ki mu je alternativa pakistan, pa to ni glih alternativa...?

Ne vem za Pakistan, ampak Kitajci gotovo niso privezani - kitajski gospodarski bum se kaze tudi na tem, da veliko ljudi spodbujajo, da se vrnejo domov iz tujih univerz in nadaljujejo delo doma (partija casti). Kaksnih zares hudih revezev pa tudi na univerzah ne najdes, ker nekdo iz Burkine Faso pac ne bo prisel na MIT, ker nima sans za to z izobrazevalnim sistemom v domaci drzavi. V ZDA je tudi veliko korejcev, za katere ne mores reci, da se glih nimajo kam vrniti, no, morda je malo vecji problem s kaksnimi indijci...

Tu je treba zelo razlociti med inzenirskimi in druzboslovnimi/humanisticnimi doktorati - slednje morajo ljudje drago placati in to naredijo ali z ubijalskim kreditom ali pa s pomocjo bogatih starsev, vrednosti izven akademskega sveta pa prakticno nimajo (pa tudi tako ubijalski verjetno niso). Inzenirski/tehnicni/naravoslovni doktorski studij pa je ponavadi placan z delom, ki ga oddela doktorand na projektih univerze, tako da je strosek samo cas, ki ga clovek v to vlozi.

Stevilo doktorandov je verjetno (vsaj glede ZDA) povezano tudi s tem, da so ameriske firme prenesle veliko raziskav, ki so jih prej delale same, na univerze, in na teh projektih delajo (vecinoma bi rekel da za drzavni denar, kot v sloveniji :/) doktorski studentje, ki potem enkrat tudi doktorirajo, zaposlitev v podjetjih pa tudi ni toliko ker .. you guess, so raziskave prevzele univerze. Vsekakor pa se inzenirskim doktorandom na zahodu se ni bati za sluzbe...

Tako da mislim, da tisto o revnem Pakistancu ne drzi tako zelo, kot bi mislil iz tega:

www.youtube.com/watc...Y0aXudLdZg

Vidim da se odzivaš, odlično.

Govorim o biologiji in genetiki. Ne glih inžinerji, ne glih družboslovci. Zdi se mi, da je zgodba okoli hudega booma biotech podjetij malo bolj napihnjena, kot pa tak boom brez državnega denarja res obstaja.

Zanima me praktično; kako težko je po tvoje, da nadpovprečen doktorand v biotech sceni iz slovenije (da torej ima objave kot se šika, ne zgolj eno prvo avtorstvo v nekem žnj zborniku) dobi službo v ZDA izven akademske sfere?

Kolikor sem do zdaj pogruntal je problem to, da univerzitetno - akademska scena ima porihtano birokracijo za pridobitev vize, in jim je sprejemanje folka vseh sort (kar sem prej omenil pakistance ipd, sem mislil sebe, hehe) rutina, medtem ko neko podjetje, ki išče približno tak profil, išče v glavnem take, ki imajo delovno dovoljenje v ZDA, in se ne bo zdaj podjetje ukvarjalo z enim solovanijcem.

Koliko se motim, in se dejansko da priti v ZDA/kanado tudi v privatni sektor, ne pa zgolj da greš članke nabijat v akademsko sceno?

ne govorim zdaj o nekem svetilniku ala novi einstein, ampak pač o boljšem od povprečja.

[NemirniTujec]
Vidim da se odzivaš, odlično.

Govorim o biologiji in genetiki. Ne glih inžinerji, ne glih družboslovci. Zdi se mi, da je zgodba okoli hudega booma biotech podjetij malo bolj napihnjena, kot pa tak boom brez državnega denarja res obstaja.

Zanima me praktično; kako težko je po tvoje, da nadpovprečen doktorand v biotech sceni iz slovenije (da torej ima objave kot se šika, ne zgolj eno prvo avtorstvo v nekem žnj zborniku) dobi službo v ZDA izven akademske sfere?

Kolikor sem do zdaj pogruntal je problem to, da univerzitetno - akademska scena ima porihtano birokracijo za pridobitev vize, in jim je sprejemanje folka vseh sort (kar sem prej omenil pakistance ipd, sem mislil sebe, hehe) rutina, medtem ko neko podjetje, ki išče približno tak profil, išče v glavnem take, ki imajo delovno dovoljenje v ZDA, in se ne bo zdaj podjetje ukvarjalo z enim solovanijcem.

Koliko se motim, in se dejansko da priti v ZDA/kanado tudi v privatni sektor, ne pa zgolj da greš članke nabijat v akademsko sceno?

Saj si ze vse povedal :)

Prides lahko, ce rabijo tocno tvojo specialnost. Torej, ce si kloniral DNA fragmente bakterije X in imajo oni na tem ravno nek projekt.

Sicer gre pa veliko tudi po vezah in kontaktih. Moras narediti vtis na kaksni konferenci ali kaj takega. Folk iz industrije pa ne hodi ravno dosti po konferencah, razen kaksnih startupov, ki so ponavadi itak 50% in vec financirani od drzave.

Mogoce se najbolje, ce se prijavis na prakso (internship).

Univerzitetno akademska sfera nima samo porihtane birokracije, ampak tudi neomoejeno stevilo viz H1B, ki jih lahko podeli. Za ta pravo in dobro placano sluzbo pa obstajajo kvote.

en.wikipedia.org/wik...s_received

[Crni.]
> [NemirniTujec]
> Vidim da se odzivaš, odlično.
>
> Govorim o biologiji in genetiki. Ne glih inžinerji, ne glih družboslovci. Zdi se mi, da je zgodba okoli hudega booma biotech podjetij malo bolj napihnjena, kot pa tak boom brez državnega denarja res obstaja.
>
> Zanima me praktično; kako težko je po tvoje, da nadpovprečen doktorand v biotech sceni iz slovenije (da torej ima objave kot se šika, ne zgolj eno prvo avtorstvo v nekem žnj zborniku) dobi službo v ZDA izven akademske sfere?
>
> Kolikor sem do zdaj pogruntal je problem to, da univerzitetno - akademska scena ima porihtano birokracijo za pridobitev vize, in jim je sprejemanje folka vseh sort (kar sem prej omenil pakistance ipd, sem mislil sebe, hehe) rutina, medtem ko neko podjetje, ki išče približno tak profil, išče v glavnem take, ki imajo delovno dovoljenje v ZDA, in se ne bo zdaj podjetje ukvarjalo z enim solovanijcem.
>
> Koliko se motim, in se dejansko da priti v ZDA/kanado tudi v privatni sektor, ne pa zgolj da greš članke nabijat v akademsko sceno?


Saj si ze vse povedal :)

Prides lahko, ce rabijo tocno tvojo specialnost. Torej, ce si kloniral DNA fragmente bakterije X in imajo oni na tem ravno nek projekt.

Sicer gre pa veliko tudi po vezah in kontaktih. Moras narediti vtis na kaksni konferenci ali kaj takega. Folk iz industrije pa ne hodi ravno dosti po konferencah, razen kaksnih startupov, ki so ponavadi itak 50% in vec financirani od drzave.

Mogoce se najbolje, ce se prijavis na prakso (internship).

Univerzitetno akademska sfera nima samo porihtane birokracije, ampak tudi neomoejeno stevilo viz H1B, ki jih lahko podeli. Za ta pravo in dobro placano sluzbo pa obstajajo kvote.

en.wikipedia.org/wik...s_received

Thank you so much. Veš, jaz lahko vse povem, pa je tričetrt narobe, zato je fajn dobiti feedback. Zdaj pa ti grem zatežit na Zasebna sporočila :-)))

[Crni.]
Sicer gre pa veliko tudi po vezah in kontaktih. Moras narediti vtis na kaksni konferenci ali kaj takega. Folk iz industrije pa ne hodi ravno dosti po konferencah, razen kaksnih startupov, ki so ponavadi itak 50% in vec financirani od drzave.

Mogoce se najbolje, ce se prijavis na prakso (internship).

Univerzitetno akademska sfera nima samo porihtane birokracije, ampak tudi neomoejeno stevilo viz H1B, ki jih lahko podeli. Za ta pravo in dobro placano sluzbo pa obstajajo kvote.

en.wikipedia.org/wik...s_received

Odvisno od neskrupuloznosti delodajalca, na katerega ciljas, lahko poskusis tudi tako, da si v sloveniji del projekta, na katerem je tudi kaksna tuja firma, poskusis pustiti cimboljsi vtis in upas da nihce ni dal v pogodbo klavzule da si partnerji ne smejo krasti med sabo delovne sile :)

To sicer ni enostaven recept ("biti del projekta" - tu se zatakne), a ce ti uspe, je naprej relativno enostavno, ce si tako dober.