Ti govoriš o tem, kaj se je dogajalo leta 2004-05, jaz pa pravim, da se je prisilna poravnava zgodila oziroma se dogaja leta 2012. Tudi krediti, dani 2005-07 Istrabenzu, so bili v percepciji bank takrat verjetno "carski", pa to ne spremeni dejstva, da je šel Istrabenz potem v prisilno poravnavo.

Očitno se ne razumeva, kaj sem želel povedati s tem, ko sem rekel, da to ni bila prisilna poravnava. Zgodba ima nekaj faz.

1. Obveznice so bile na začetku prodane v nejavni prodaji profesionalcem. NLB je bila v tem postopku proti kupcem KBC in prijatelji ter GS približno v takem položajo kot je tisti podjetnik v nedeljskem podjetniškem showu na Planet tV, ki išče vložek v svoje podjetje pri sharkih oz. poslovnih angelih. Skratka v izrazito podrejenem, na drugi strani pa so bile svetovne pravne pisarne in GS kot največji svetovni finančni strokovnjak in ONI SO DOLOČILI CENO ZA VSA TVEGANJA, KI SO BILA NAVEDENA V PROSPEKTU!

2. Po nastopu finančne krize (2008, 2009) so ti prvotni lastniki ocenili, da so se tveganja spremenila in začeli na sekundarnem tgu ponujate te obveznice s 30% pa tudi 40$ diskontom.

3. Tukaj nastopijo naši "finančni strokovnjaki" za naložbe (npr. Poteza je v tistem času vsem svojim vlagateljem razlagala o edinstvenih donosih pri obveznicah, za skoraj nič tveganja, saj so to ja naše banke). "Naši", po tvoje upravljavci, so od takrat naprej kupili velik del teh obveznic s precejšnjim diskontom.

4. Ko banka letos zahteva prenehanje izpolnjevanja obveznosti iz plačila obresti, kar je bilo navedeno v prospektu leta 2004 oz 2005 nastopi nov trenutek, ki pa je moral biti glede na podatke iz prospekta za investitorje pričakovan.

5. Cena odkupa je bila za moje izračune celo za 10 do 15% previsoka. Vsi udeleženci v tem cirkusu pa so bili v nekem ravnovesju:
a) prvotni so imeli "podmizni deal" in so iz njega odšli z relativno malo praskami za njihove dimenzije.
b) slovenski "strokovnjaki" so malce izgubili ali pa tudi ne odvisno od diskontov pri nakupu.
c) nekaj je pridobila NLB.