Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

PoldiMisek sporočil: 127
Me veseli, da vsaj en kolumnist Financ poskuša biti strokoven. Želim pa opozoriti na troje: rezervacije, na irski primer in na negotovost. Prvič, znesek oblikovanih rezervacij v nekem letu in višina terjatev, prijavljenih v insolvenčnem postopku, praviloma ne bosta enaka. Banke so lahko že prej (in to praviloma morajo) oblikovale vsaj del rezervacij za posojila slabim podjetjem. Drugič, Irska je takoj (!) dokapitalizirala banke, pogoltnila grenko pilulo in začela delati red. Zato pa zdaj rastejo, medtem ko mi ne. To me pripelje do tretje točke, negotovosti. Pri nas že vsaj dve leti nekaj štrikamo z dokapitalizacijami bank, prodajo (neprodajljivega) in čudnimi finančnimi instrumenti (CoCo-ti pač niso standard). S tem se samo povečuje negotovost in kdor se spozna na finance, ve, da negotovost stane. Namesto da še povečujemo netransparentnost in negotovost s slabo banko, bi lahko naredili naslednje.

(1) Banke še letos odpišejo slaba posojila in oblikujejo ustrezne rezervacije za ostala posojila.
(2) Država se sprijazni, da je v trenutni situaciji le ona tista, ki lahko dokapitalizira banke, in zagotovi bankam kapital - brez hibridnih instrumentov in v znesku, ki bo ustvaril blazino (buffer), ne pa da bo banke pustil dihati na škrge za milimeter nad mejo regulatornega kapitala.
(3) Upravam se določi cilj (na primer 15% povprečna donosnost na kapital v naslednjih 10 letih), ta cilj se letno spremlja in javno objavi, zakaj je/ni bil dosežen.
(4) Upravam bank se naloži, da mora biti na vsakem kreditnem odboru zapisnik, na katerem bo poimensko pisalo, kdo je bil za/proti in predvsem zakaj (katere argumente je navedel za svojo odločitev).
(5) Potem se pusti banke in firme vsaj nekaj let (dokler ne bo kriza mimo) brez stalne panike pred prodajo prvemu mafijcu, ki bo ponudil en cent za povsem dobro firmo.

To bi krepko zmanjšalo negotovost, banke bi vsaj delno naredilo operativne (zdaj niso, ker ne vedo niti tega, kaj bo čez mesec dni). Ampak bojim se, da to zahteva, da bo minister moral požreti svojo ideologijo, kar pa se ne bo zgodilo. S tem da z liberalizmom niti ni tako skregana ideja, da država transparentno nekaj naredi in s tem zmanjša negotovost. Tudi večji deficit, ki bi zato nastal, bi nam v EU in na finančnih trgih tolerirali - tako kot ga tolerirajo Irski.

Sorry, dolgovezim.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 1905462

Strani: 1

jezst sporočil: 4.758
Zadnja sprememba: jezst 03.12.2012 13:26
[PoldiMisek]
Me veseli, da vsaj en kolumnist Financ poskuša biti strokoven. Želim pa opozoriti na troje: rezervacije, na irski primer in na negotovost. Prvič, znesek oblikovanih rezervacij v nekem letu in višina terjatev, prijavljenih v insolvenčnem postopku, praviloma ne bosta enaka. Banke so lahko že prej (in to praviloma morajo) oblikovale vsaj del rezervacij za posojila slabim podjetjem. Drugič, Irska je takoj (!) dokapitalizirala banke, pogoltnila grenko pilulo in začela delati red. Zato pa zdaj rastejo, medtem ko mi ne. To me pripelje do tretje točke, negotovosti. Pri nas že vsaj dve leti nekaj štrikamo z dokapitalizacijami bank, prodajo (neprodajljivega) in čudnimi finančnimi instrumenti (CoCo-ti pač niso standard). S tem se samo povečuje negotovost in kdor se spozna na finance, ve, da negotovost stane. Namesto da še povečujemo netransparentnost in negotovost s slabo banko, bi lahko naredili naslednje.

(1) Banke še letos odpišejo slaba posojila in oblikujejo ustrezne rezervacije za ostala posojila.
(2) Država se sprijazni, da je v trenutni situaciji le ona tista, ki lahko dokapitalizira banke, in zagotovi bankam kapital - brez hibridnih instrumentov in v znesku, ki bo ustvaril blazino (buffer), ne pa da bo banke pustil dihati na škrge za milimeter nad mejo regulatornega kapitala.
(3) Upravam se določi cilj (na primer 15% povprečna donosnost na kapital v naslednjih 10 letih), ta cilj se letno spremlja in javno objavi, zakaj je/ni bil dosežen.
(4) Upravam bank se naloži, da mora biti na vsakem kreditnem odboru zapisnik, na katerem bo poimensko pisalo, kdo je bil za/proti in predvsem zakaj (katere argumente je navedel za svojo odločitev).
(5) Potem se pusti banke in firme vsaj nekaj let (dokler ne bo kriza mimo) brez stalne panike pred prodajo prvemu mafijcu, ki bo ponudil en cent za povsem dobro firmo.

To bi krepko zmanjšalo negotovost, banke bi vsaj delno naredilo operativne (zdaj niso, ker ne vedo niti tega, kaj bo čez mesec dni). Ampak bojim se, da to zahteva, da bo minister moral požreti svojo ideologijo, kar pa se ne bo zgodilo. S tem da z liberalizmom niti ni tako skregana ideja, da država transparentno nekaj naredi in s tem zmanjša negotovost. Tudi večji deficit, ki bi zato nastal, bi nam v EU in na finančnih trgih tolerirali - tako kot ga tolerirajo Irski.

Sorry, dolgovezim.
Jaz imam drugo rešitev. Nehamo denar metat v črno luknjo, ukinemo državno jamstvo za depozite, potem pa kakor se kdo znajde na JEBENEM PROSTEM TRGU!!!!! Vsak je sam odgovoren za svoj denar in komu ga posoja. Če ga posodi gnili banki, si je v bistvu sam kriv. To vtikanje države nas je pripeljalo sem, kjer smo, ker država vedno izrodi in izkrivi celoten prosti trg in se nekateri potem fino omastijo. Prosti trg brez državnega (mojega, tvojega prisilno odvezetega) denarja teh popačenj enostavno ne bi omogočal. Prej kot se tega lotimo, bolje bo. Irska bo implodirala zaradi zadolženosti, nič bat, njihova "rast" je jalova, ker na dolgi rok nikakor ne bodo zmogli nemogočega dolžniškega bremena. Na to VSI pozabljate!

Strani: 1