Cimri pražita hrenovke. Prva to že obvlada in pove, da jih je potrebno pred praženjem obrezati na obeh koncih. Ne ve pa, zakaj.
Ko pride za vikend domov, vpraša svojo mamo: "Zakaj je treba hrenovke obrezati na obeh koncih pred praženjem?"
Mama odgovori: "Moja mama jih je tako pekla, vendar tudi jaz ne vem zakaj."
Dekle gre k babici: "Ali ste res hrenovke vedno pred praženjem obrezali?"
Babica odvrne: "Da, seveda."
"Zakaj pa?"
"Ah, moja mama jih je tako pekla, ne vem pa, zakaj."
Dekle se torej odpravi v dom za ostarele kjer obišče prababico in jo vpraša: "Zakaj je potrebno hrenovke pred praženjem obrezati?"
Prababica presenečeno pogleda in reče: "Kaj? A še vedno niste kupili večje ponve?"

U Brazilu, Millor Fernandes (humorista, dramaturg i pisac) bacio je
jedan izazov publici sa slijedecim pitanjem: - Koja je razlika izmedu
Politicara i lopova?

Izazvao mu je mnogo paznje odgovor jednog lektora: - "Postovani
Millor, poslije dugog trazenja dosao sam do slijedeceg zakljucka:
Razlika izmedu jednog politicara i jednog lopova je sto sam prvoga
odabrao ja, a drugi je odabrao mene. Jeli to tocno?"

Ovo je bio odgovor od Millor-a: - "Cijenjeni gospodine, vi ste
genij." Vi ste jedini koji je uspio naci jednu razliku."

Nekega večera sta dva parčka igrala poker.
Janezu je padlo nekaj kart na tla. Sklonil se je, da bi jih pobral, ob tem pa je opazil, da Frančkova žena Jožica pod obleko nima spodnjih hlačk. Vržen iz tira se je ob dviganju z glavo še zadel ob rob mize in ves omotičen je odtaval v kuhinjo po kozarec vode, da bi si ohladil pregreto glavo.
In glej ga zlomka: Jožica je prišla za njim in ga zapeljivo vprašala:
"Si tam spodaj videl kaj zanimivega?"
Popolnoma šokiran nad njeno direktnostjo ji Janez odvrne, da v bistvu pa res.
Nakar Jožica poreče: "Tisto lahko dobiš, vendar mi boš moral plačati 200 evrov".
Po nekaj minutnem premisleku o morebitnih moralnih in zlasti finančnih zadržkih, Janez sklene, da le-teh ni in da je več kot zainteresiran.
Jožica mu naroči, naj se oglasi v petek popoldne, ker njen mož Franček tega dne sestankuje do poznih večernih ur.
Teden se hitro obrne in že je tu petek. Janez ves neučakan zdrvi k Jožici, plača omenjeno vsoto, nakar se v spalnici izvrši še fizična plat transakcije. Janez zadovoljen z opravljeno nalogo kmalu po tem zapusti prijateljevo hišo.
Ko se zvečer Franček vrne iz službe, se srepo zazre v Jožico in izstreli kot iz topa: "Je bil danes popoldan pri tebi Janez?"
Jožica prebledi: "Da, res je bil tukaj, prišel me je pozdraviti na poti iz mesta".
Srce se ji je skoraj ustavilo, ko je mož nadaljeval: "Ti je dal 200 evrov?".
Sedaj ji je postalo jasno, da je moral nekako izvedeti, vdana v usodo si je nadela svoj najhladnejši pokeraški izraz in flegma odvrnila:
"Da, res mi je dal 200 evrov".
Frančkov obraz se je nepričakovano razlezel v dobrohoten nasmeh:
"Odlično! Upal sem, da ti jih bo dal.
Dopoldne se je namreč oglasil pri meni v službi in si sposodil 200 evrov, hkrati pa obljubil, da se bo še popoldne oglasil pri tebi in jih vrnil".