7 ur
Najbolj brani članki danes
8 ur
Vlada za direktorico statističnega urada imenovala Apolonijo Oblak Flander
9 ur
Tesla zaradi varnostnih razlogov odpoklicala model poltovornjaka
10 ur
Hrvaško ustavno sodišče: Milanović ne more biti več ne mandatar ne premier. Trije sodniki menijo, da je taka "grožnja" protiustavna 5
11 ur
Bruselj: platforme Pornhub, Stripchat in Xvideos bodo morale izpolnjevati najstrožje obveznosti EU 4
11 ur
V Petrolu bodo predlagali 1,8 evra dividende bruto, več kot lani 1
11 ur
Petrolovi delničarji o dividendi 23. maja
11 ur
Ko se upokoji vodja gradnje
12 ur
Podjetja imajo le še do ponedeljka čas za predložitev dokazil o škodi v lanskih poplavah
13 ur
DZU vidijo priložnost v krepitvi digitalnih prodajnih kanalov
13 ur
Kako ravnati ob kibernetskih incidentih? Razlagamo v šestih korakih
13 ur
Kaj se lahko naučimo od lanskih poplav? (PRO)
14 ur
Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov 2
14 ur
V Indiji so stekle maratonske volitve - zmago si obeta premier in šef nacionalistične stranke Modi
15 ur
Sandoz začenja gradnjo razvojnega centra v Ljubljani, Novartis v bližini dokončuje novo tovarno
15 ur
Koliko so lani zaslužili menedžerji borznih družb in koliko jim je pobrala država 10
15 ur
Renault in CMA CMG z dodatnimi milijoni za projekt lahkega električnega dostavnika
15 ur
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
16 ur
Z brniškega letališča lani za skoraj tretjino več potnikov kot leto prej
16 ur
Globalno bo letos prodaja gradbene opreme malenkost upadla

Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Degenerirana Slovenija

Strani: 1 2 3

anon-238591 sporočil: 1.018
[#1155827] 30.03.11 08:07 · odgovor na: anon-245066 (#1155792)
Odgovori   +    4
[schnecke]
Slovenija - Sovjetistan!
Vsak dan bolj dnevnik.si/poslovni_...1042434404
anon-245836 sporočil: 892
[#1155828] 30.03.11 08:08
Odgovori   +    6
Počasi narašča število zaposlenih z Balkana v Sloveniji, sedaj so že v parlamentu, zato se je Slovenija izrodila, če je drugje na Balkanu boljše, ne bi prihajali na delo k nam, temveč bi mi odhajali na delo tja.
anon-43949 sporočil: 4.362
[#1155842] 30.03.11 08:15 · odgovor na: anon-162251 (#1155537)
Odgovori   +    10
[Ovid]
Degeneriranost Slovenije je posledica vladavine komunizma od leta 45 dalje uničenje vseh moralnih in človeških vrednost, uničenje demokratičnih standardov, prepoved večstrankarskega sistema, uvedba enopartijskega režima, zatiranje podjetništva, šolski sistem ki je bil podrejen gojenju kulta osebnosti diktatorja Tita i tekovina revolucije, itd ... kar vse so tovariši delali načrtno in temeljito sedaj pa se čudimo naši zaostalosti in vladajočemu lumpenproletariatu. Evropa in napreden svet se nas v velikem loku izogiba še malo pa bomo sinonim za "Albanijo" v osrčju EU.
Zadel žebljico na glavico.

Sinonim za "albanijo" pa smo že, le naravnost tega še nismo slišali iz odkritih ust.
Za tako deželo preostane le še nova Titova cesta, ki smo jo sami zgradili.
In po tej zdaj strumno korakamo "Za domovino s Titom naprej!" - naravnost na Žale :)
anon-126780 sporočil: 19
[#1155844] 30.03.11 08:18 · odgovor na: anon-162251 (#1155537)
Odgovori   +    4
[Ovid]
Degeneriranost Slovenije je posledica vladavine komunizma od leta 45 dalje uničenje vseh moralnih in človeških vrednost, uničenje demokratičnih standardov, prepoved večstrankarskega sistema, uvedba enopartijskega režima, zatiranje podjetništva, šolski sistem ki je bil podrejen gojenju kulta osebnosti diktatorja Tita i tekovina revolucije, itd ... kar vse so tovariši delali načrtno in temeljito sedaj pa se čudimo naši zaostalosti in vladajočemu lumpenproletariatu. Evropa in napreden svet se nas v velikem loku izogiba še malo pa bomo sinonim za "Albanijo" v osrčju EU.
Taka izvajanja na temo "komunizma"mi grejo pa na k...c! Slovenija je postala degenerirana v zadnjih 20-ih letih,prej je bil pa dosti boljsi red, pa kaj ce smo imeli kult osebnosti Tita!Takrat je bil vsaj napredek, ljudje smo šli vsako leto na morje,zdravstvo je bilo zastonj,šola je bila zastonj,vladal je red, danes se pa ve samo za pravice! Otroci ne spoštujejo nobene avtoritete,takoj imajo na jeziku socialno, in ta se vmešava tja, kjer ni potrebe,kjer bi pa bila potreba, pa ne more predviditi posledic svojih slabih odločitev!
In udarnistvo, vsi za enega,zdaj pa sprejemajo take veleumne zakone, za katere se ze v naprej ve,da jih nihče ne bo upošteval, kaj šele da bi kdo izvajal kontrolo!Če še glavni republiški inšpektor, ki je na tem mestu tudi približno toliko kot Tito, mirno predava med delovnim časom, pa se nihče ne zgane,res težko razumem ljudi, ki imajo nasprotno prepričanje, da je zdaj OK, ampak vladavina komunizma, ta je pa grozna!Moja življenjska izkušnja je ravno obratna. In to povem NA GLAS!
anon-100337 sporočil: 1.287
[#1155851] 30.03.11 08:26
Odgovori   +    3
Žal,pa res žalostno je,da nismo specialisti niti za našo lepo Slovenijo!!!!
anon-184784 sporočil: 1.151
[#1155864] 30.03.11 08:31
Odgovori   +    3
Seveda, če si mentalni Balkanc kot naši sestopljeni komunisti, potem seveda to še ne pomeni, da veš, kaj ta Balkan dejansko je.
anon-184784 sporočil: 1.151
[#1155867] 30.03.11 08:33
Odgovori   +    6
Spet nek pisunček, ki meče vse stranke v isti koš in vse krivi za vse. Za to pade nagrada.
anon-51551 sporočil: 1.517
[#1155873] 30.03.11 08:35 · odgovor na: anon-126780 (#1155844)
Odgovori   +    8
Tipičen primerek socialističnega opranoglavca............In takih je na žalost še ogromno !!! Fuj in pfej !!!
anon-25229 sporočil: 684
[#1155874] 30.03.11 08:36
Odgovori   +    2
Po Financah je blizu konec sveta, njihovi pis..i pa so plačani od števila člankov,v katerih to napovedujejo. In majhnost je v njihovih glavah, ne v nas! Le kakšno korist iščejo Finance od takega pisarjenja. Nič analitičnega ni v takih zmazkih, sam jamr.
anon-49383 sporočil: 3.465
[#1155886] 30.03.11 08:41 · odgovor na: anon-184784 (#1155867)
Odgovori   +    5
[Hopcifizel]
Spet nek pisunček, ki meče vse stranke v isti koš in vse krivi za vse. Za to pade nagrada.
Aja koga bi pa ti izvzel? Kdo se ni omastil?
anon-243516 sporočil: 3.391
[#1155894] 30.03.11 08:44
Odgovori   +    13
Z večino napisanega se bi lahko strinjala, da pa vlečeš in mečeš 4-letno vladanje v isti koš seanje situacije in ISTIH tranzicijskih vladarjev, ki so nas indoktrinirali 60 let, ti pa ne dam prav. Amen! Pomisli, prosim, kaj smo dosegli v času 2004-2008. Žal si ti tudi ti en od tistih, ki ne priznaš pozitivizma, da lahko enačiš negativizem s svojim pogledom. Imam že kar nekaj let in izkušenj, pa tako sprevržene vlade, kot jo imamo sedaj, nismo imeli v času 2004-2008; zametke skorumpiranosti in indoktriniranosti pa smo imeli kmalu po padcu DEMOSa. Malo se ozri po EU in ti bo marsikaj jasno!
anon-49383 sporočil: 3.465
[#1155903] 30.03.11 08:46 · odgovor na: anon-25229 (#1155874)
Odgovori   +    10
[bara1]
Po Financah je blizu konec sveta, njihovi pis..i pa so plačani od števila člankov,v katerih to napovedujejo. In majhnost je v njihovih glavah, ne v nas! Le kakšno korist iščejo Finance od takega pisarjenja. Nič analitičnega ni v takih zmazkih, sam jamr.
A bi bilo bolje tako, da bi bil srečen. Slvoenija je za razliko od drugih komunističnih držav prehod naredila dobro, lastnine nismo prodali tujcem. Slovenci so pridni in delavni, ne pa tistiti Slovaki, ki se grejo eno enotno davčno stopnjo, ki je nesocialna in posega v pravice delavcev. Tisti, ki ima veliko, zato ga je treba obdavčit, ker če zasluži več, to povečuje socialno neenakost. Zdravstvo je odlično, dosežki so primerljivi s svetovnimi, stroka je dobra.

Je to bolje, to sem napisal zastonj, za zgornji članek pa me plačuje Frankl.
anon-197769 sporočil: 226
[#1155904] 30.03.11 08:47
Odgovori   +    1
FIN-368181 si tud naiven,spregledal so spregledal že zdavnaj,SAMO TRPASTE SE DELAJO.Poglej Janšo ali pa Kopača,Golubiča ,Thalerja tako se nebogljene in nevedne delajo da bi mu najrajši 10 eurov šenku
1banka1 sporočil: 2.182
[#1155912] 30.03.11 08:50 · odgovor na: anon-219167 (#1155772)
Odgovori   +    2
[pitchbulbpikacom]
> [foore]
> Zakaj je slovenac smešen in kdo je zate srota....ja ker dovolimo da imamo sedaj pri nas balkan. Dejansko smo si sami krivi.Če poveš resnico pa postaneš kar takoj nacionalist.....Pa naj poskuša krasti tujec na balkanu, hitro mu bodo pokazali kdo je gospodar....pri nas pa je ravno obratno.....

Ma ne se zdaj vadit ven. Ko pribiješ da je v Sloveniji 60% Balkana jaz dobro vem kako je zastavljena tvoja nacionalistična pamet. Pa Balkanci kradejo Slovencem? Pa dej no lepo te prosim? Dejte že enkrat prebolet Srbe, Hrvate, Beograd, Rome, Jugoslavijo in končno nehat krivit Balkan in vesoljčke za katastrofalno stanje v državi.

Drek, ki se dogaja v državi je avtohtono delo Slovencev pri koritu in ne "60%" (?!) Balkancev.
Torej si probleme delajo v glavnem sebi..
anon-238569 sporočil: 143
[#1155916] 30.03.11 08:51
Odgovori   +    2
eh Tomažič spet kvasiš. Zadnjič si napihoval nujnost pokojninske reforme, ki vsi vemo, služi samo reševanju proračuna in prezadolženosti države. Zdaj bi pa ti nižal davke firmam, ki roko na srce, utajijo že tako ogromno davkov in prihodkov, delajo na črno, izplačujejo minimalne plače?In od kod bi naj po tvojem potem država dobila davke za preživetje kot celota, lepo prosim? daj pejt študirat malo... celotna filozofija v glavah vseh nas je potrebna prenove.
anon-21190 sporočil: 85
[#1155945] 30.03.11 09:06
Odgovori   +    1
Narediti delovno zakonodajo malo bolj življensko? Za koga. Delavci že sedaj komaj živijo, multinacionalkam pa ni videti, da bi kaj manjkalo.
In sploh od kdaj je problem v primeru recesije koga odpustiti? Na zavodu imajo že 115.000 takih...
anon-94166 sporočil: 2.855
[#1155950] 30.03.11 09:08 · odgovor na: anon-162251 (#1155537)
Odgovori   +    4
[Ovid]
Degeneriranost Slovenije je posledica vladavine komunizma od leta 45 dalje uničenje vseh moralnih in človeških vrednost, uničenje demokratičnih standardov, prepoved večstrankarskega sistema, uvedba enopartijskega režima, zatiranje podjetništva, šolski sistem ki je bil podrejen gojenju kulta osebnosti diktatorja Tita i tekovina revolucije, itd ... kar vse so tovariši delali načrtno in temeljito sedaj pa se čudimo naši zaostalosti in vladajočemu lumpenproletariatu. Evropa in napreden svet se nas v velikem loku izogiba še malo pa bomo sinonim za "Albanijo" v osrčju EU.
Podobno razmišljajo v zavoženih podjetjih. Vsak nov direktor za slabo stanje ali stečaj podjetja krivi prejšnje vodstvo ali pa zunanje okoliščine.
anon-241571 sporočil: 763
[#1155953] 30.03.11 09:10 · odgovor na: anon-166469 (#1155811)
Odgovori   +    10
Strojanovim dišijo odpadne kovine Objavljeno: tor, 29.03.2011 20:00 Tatovi so se kraje barvnih kovin lotili kar sredi belega dne ......... kradli so Mirko Meško, lastnik podjetja Levin, ki je registrirano za avtomobilsko dejavnost in trgovino, iz Markovcev, tri leta mlajši Bojan Pahulje iz Kočevja in njegov vrstnik, član najbolj znane romske družine v Sloveniji Igor Strojan iz Ljubljane.
Evo, to je pa MULTIKULTURNOST !!!
anon-239951 sporočil: 1.832
[#1155954] 30.03.11 09:13 · odgovor na: foore (#1155621)
Odgovori   +    1
Kaj je zate povprečen Slovenec,saj je v Sloveniji najman 60 % balkana.
Ih kaj! Povprečen Slovenec je 60% balkanec.Jasno ne??
anon-188249 sporočil: 509
[#1155972] 30.03.11 09:23
Odgovori   +    1
Kaj praviš, da imamo degenerirane stranke, ha,ha, kaj pa mi, ki jih volimo.
anon-170467 sporočil: 170
[#1155974] 30.03.11 09:24
Odgovori   +    6
Kar ste volili, to zdej mate.
Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
Najbolš da še delavce v javni upravi uvozimo iz juga. So cenejši.
anon-76818 sporočil: 4.031
[#1155975] 30.03.11 09:24
Odgovori   +    58
Drage bralke, dragi bralci,

MINISTRSTVO ZA OZAVEŠČANJE PREBIVALSTVA vam s ponosom predstavlja in podarja:

Poučno cankarjansko basen z naslovom:
KAKO JE SLOVENEC ISKAL PRIHODNOST ?


Gre Američan po cesti in sreča Slovenca. Američan hodi z vedrim in odločnim korakom, dobre volje, nasmejan in cool, Slovenec pa, po svoji stari navadi, zakrknjen, nezaupljiv, mrk, črnogled, tečen in utrujen.
"Howdy, partner" veselo pozdravi Američan. "What's up ?..." Potem naenkrat prebledi in beseda mu skoraj obstane v grlu: " Džizs, Janez... A veš, da imaš 129 pijavk prisesanih na glavi ? Ni čudno, da si cel izcuzan. Daj, naj ti pomagam..."
Slovenec, še pred sekundo napol crknjen, promptno besno zarenči nazaj:
" Mrš, stran od mene, svinja neoliberalna imperalistična ! Ti boš polagal svoje umazane tace name ? Ti prekleti fašistični okupator, kapitalistični manipulator. Ne boš ti mene na limance ! To niso nobene pijavke, ampak 129 nenadomestljivih rdečih starcev , politikov, menedžerjev in uglednih akademikov - to je moja elita, nujno potrebna za srečno prihodnost moje domovine. Zato odjebi, kavboj primitivni, in mi raje povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
Američan gleda začudeno, potem zamahne z roko in pravi : "Whatever... Sicer pa - ja, to je cesta za prihodnost. Goodbye!"
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Potem Slovenec sreča Avstrijca, dobro rejenega, zadovoljnega, rdečeličnega, v irhastih hlačah in s širokim nasmehom na obrazu. Pa Avstrijec prijazno pozdravi:
"Grüss Gott, sosed ! Kako k..." In tudi Avstrijcu zamrzne beseda v grlu. "Donnerwetter, Janez... A veš, da nosiš na hrbtu 200 kilogramskega zamaščenega prasca, ki te za povrh še nateguje v rit ? Kako lahko to prenašaš ? Daj mi dovoli, naj ti pomagam..."
In Slovenec, ki je še pred sekundo deloval kot na smrtni postelji, ponovno oživi:
" Jebi se, jodlar smrdljivi, ki si v 1000 letih okupiral 70% slovenskega narodnostnega ozemlja ! A te je kdo kaj vprašal ? Sicer pa, to na mojem hrbtu ni nikakršen 200 kilogramski zamaščeni prasec, ki me za povrh še nateguje v rit, temveč je to državni aparat, nujno potreben za srečno prihodnost moje domovine. Auu...nekaj mi škripa v križu..."
"Zum Teufel, Janez, a ne vidiš, da ti škodi... Vrži tega prasca takoj dol, še preden boš cel pohabljen ! Naj ti pomagam, no..."
" Stran, ti prekleti avstroogrski naci, stran od mene ! Ti ne razumeš, kaj pomeni biti Slovenec. Jaz znam stisniti zobe, znam potrpeti... Auuu... ne pa tako kot vi, mehkužci, ki mislite, da se da vse rešiti z zdravo pametjo...Auu, kako to boli...prekleto življenje ! Zdaj mi pa povej, ti kmetavzar v irhastih hlačah - a je to cesta za prihodnost ?"
Avstrijec gleda zmedeno in sočutno na Slovenca, potem skomigne z rameni, in pravi: "Jawohl, to je cesta za prihodnost... Aufwiedersehen."
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Potem pride mimo Madžar. Madžar je že na prvi pogled dokaj revnejši od Američana in Avstrijca. Njegov obraz je rahlo upadel, kot bi ravno okreval po dolgi in težki bolezni. Ampak vseeno prijazno pozdravi Slovenca:
" Servusz, sosed Janosz... Lepo te..." In mu zamrzne beseda v grlu. " Madona, Janosz... a veš, da ti sedita na ramenih dve debeli, zlovešči črni vrani, ki ti kar naprej krakata direktno v ušesa ? Ubožec, kako lahko to prenašaš ? Daj, naj ti pomagam, pregnal jih bom..."
In spet se Slovenec z zadnjimi napori vzravna in besno zarjove :
" Spizdi, ti preklemani golaž-fašist, ti boš mene učil ? Haha, poglej se, reveža... Javi se, ko boš imel tak standard, kot je pri nas. Sicer pa, to nista nobeni debeli, zlovešči črni vrani, ki mi kar naprej krakata v uho ! Na levi strani so moji slovenski mediji, ki me nenehno obveščajo o imperialističnih zarotah zahodnih sil in njihovih domačih petokolonaških špijonih , na desni strani pa izobraževalni sistem, ki me neprestano uči, kako moram misliti in se obnašati v skladu z načeli revolucije. To ti ne razumeš, madžaroš nekulturni, necivilizirani... Oboje je nujno potrebno za srečno prihodnost moje domovine. Zdaj mi pa samo še povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
Madžar, še vedno rahlo negotov in krhek od komaj prestane bolezni, katere strašne simptome očitno prepoznava tudi pri svojem sogovorniku, se sicer začudi Janezovemu odzivu, nato pa vendarle rahlo pokima: "Igen, Janosz...To je cesta za prihodnost. Adijo."
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
In tako hodi Slovenec dalje, s 129 pijavkami, prisesanimi na glavi, z 200 kilogramskim zamaščenim prascem na hrbtu, ki ga povrh še jebe v rit, na ramenih pa z dvema debelima, zloveščima vranama, ki mu neprestano krakata v levo in desno uho.
"Prekleto življenje," zastoka Slovenec vsake toliko časa, ko ga nihče ne vidi. "Auu, kako boli križ... Joj, ko bi ti dve vrani vsaj za trenutek utihnili... Ko bi si lahko vsaj za minuto odstranil te pijavke iz glave...Auu, ko bi mi lahko ta 200 kilogramski prasec vsaj enkrat povlekel tiča iz riti... Prekleto življenje..."
In hodi naprej. Dan gre h koncu in pokrajina se začenja spreminjati. Zelena, bujna dežela, skozi katero je hodil na začetku svoje poti, postopoma prehaja v temačno, sivo puščobo, polno zapuščenih, zanemarjenih stavb, neobdelanih polj, razbitih oken na hišah... Povsod tišina in zlovešč občutek destrukcije, obupa, apatije... In nikjer nikogar. "Kam grem, kam grem ?" se vpraša Slovenec. "Saj to je vendar cesta za prihodnost, mar ne ? Čudna neka prihodnost..."
In potem , nekje v daljavi, Slovenec končno spet zagleda postavo, ki se mu približuje. Slovencu zaigra srce, ker bo lahko spet spregovoril s človekom... ampak se hitro obvlada in si nadene svojo standardno zakrknjeno, mrko masko, tisto za posebne priložnosti.
Ta, ki prihaja nasproti, je drugačen od vseh, ki jih je videl do sedaj... Črnolas je, neobrit, v ponošeni obleki, skoraj malo raztrgan, ampak vseeno vedrega obraza in jasnega pogleda. Slovenec ga gleda nezaupljivo, poln sumničenja.
" Salam Aleykum, kolega ..." veselo pozdravi Egipčan. " Kam pa, kam ? .... " In mu zamrzne beseda v grlu, tudi njemu, ki se je ravno skobacal izpod 30-letne diktature.
" Pri Preroku Mohamedu ! Janez, a veš, da te po nogah grize 7 nadležnih sfriziranih pudljev, ki so te obgrizli že skoraj do kosti ?! Joj, ena pudlica te grize celo za jajca... Glej, cele noge imaš že krvave, izkrvavel boš ! Naj ti pomagam, pregnal jih bom ..."
In spet vzroji naš kranjski Janez, spet v trenutku odpadejo vsi njegovi dvomi :
" Kaj ?! A prav slišim ? Ti, smrdljivi Arabec, ki spiš v dreku in natepavaš ovce, ti boš meni govoril ? Umakni se mi s poti. Sicer pa, to niso nobeni sfrizirani pudlji, temveč je to slovenski pravosodni sistem, vključno z odvetniki, tožilci in represivnimi organi. Ta je še posebej ključen za srečno prihodnost moje domovine ! Le tiho bodi in mi daj mir..."
In Slovenec se odločno požene naprej, mimo Egipčana, s krvavimi nogami, bolečim križem in zmedeno glavo...A po par korakih ga senca dvoma le premami. Ustavi se, se obrne in naduto zakliče Egipčanu : "Hej, smrdljivec, povej mi... a je to RES cesta za prihodnost ?"
Egipčan je rahlo jezen in malo ga ima, da bi nadutežu pretipal obisti... Vendar ima čisto dovolj drugih, pomembnejših opravkov. Mudi se mu. Zato le pokima: "Ja, Janez... to je cesta za prihodnost. Srečno. "
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Zdaj je Slovenec že resnično utrujen. Izgubil je že mnogo krvi, pijavke ga sesajo, pudlji grizljajo, vrane krakajo, prasec ga jebe brez prestanka... Ampak on gre naprej. Pokrajina postaja vedno bolj podobna puščavi, le tu in tam ob cesti raste še kak posušen grm na zadnjih vzdihljajih. Ruševine , uničeni tanki, sežgani avtomobili... "Kam sem prišel ?" se sprašuje Slovenec. Spusti se noč. Nikjer nikogar. Slovenec pa še kar hodi, hodi... Nato se mu zazdi, da zasliši pred sabo korake, ki se mu približujejo...Da, res je. Nekdo je tam.
"Free Libya !" se zadere iz noči. "Free Libya, Janez..." se zareži Libijec, ko se končno srečata. Libijec je pretepen, okrvavljen, raztrgan, z minometom na ramenu, ampak z neustavljivim žarom v očeh, poln upanja, poln življenja... Obraz mu žari. "Janez, prijatelj, kako sem vesel, da sem te srečal. Si prišel pome, da mi pokažeš pot ? Hvala ti, efendi, hvala ti. Pridi, pojdiva skupaj v prihodnost ! Daj mi roko, brat, greva skupaj za vsemi ostalimi."
Slovenec sumničavo odtegne roko. Kaj je zdaj to ? Je to prihodnost ? Nekaj mu ni jasno. Kljub temu ne pokaže zmedenosti. Sikne skozi stisnjene zobe:
" Ne dotikaj se me, prase umazano... Poglej se, kakšen si ! Uprl si se svojemu dobremu polkovniku in kaj imaš zdaj od tega ? Ha ! Ranjen si, lačen, raztrgan... Bedak. Kje je tvoja varnost, kje je tvoja zaščita ? Vsemu si se odpovedal, le za to iluzijo svobode in prihodnosti. Hahaha, kak idiot. Takih ljudi, ki se uprejo svojim avtoritetam, jaz ne spoštujem. Nič nočem s tabo, bandit kontrarevolucionarni... "
Libijec ga gleda začudeno in rahlo razočarano...Ampak vseeno mu je. Njegova pot je jasna, njegov pogled uperjen v eno samo točko na obzorju. Pripravljen je tudi umreti za svojo svobodo. Slovenca ne bo mogel nikoli več razumeti. " Ja, škoda, Janez... sem mislil, da bova šla skupaj, bi nama bilo lažje. Ampak, ni panike...Lahko grem tudi sam. Ampak, nekaj sem vseeno radoveden... daj mi še prosim povej, kaj je ta 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka, ki jo tako skrbno valjaš pred sabo, kot hrošč govnač ?"
Slovenec se zdaj junaško izprsi, kolikor mu to še omogoča pohabljeni križ, in ponosno izjavi:
" To, ti kontrarevolucionarni pro-zahodni sodelavec temnih imperialističnih sil, to ni nobena 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka... To, ti fašistični nelojalni terorist, ki tega ne boš mogel nikoli razumeti - to je moj Ponos. My Precious ! To je moja slavna revolucionarna preteklost, brez katere ni srečne prihodnosti moje domovine ! Nosim jo s sabo, kamorkoli grem. Raje crknem, kot da bi se ji odpovedal."
Libijec gleda Slovenca, zabodeno kot tele v nova vrata... In reče le : "Ojoj!"
Potem si zadega svoj minomet na ramo, se obrne in stopi z odločnim korakom naprej, ne da bi se sploh poslovil od Slovenca. Mudi se mu... Prihodnost ga čaka. Nima časa za neumnosti.
Slovenec gleda za njim. Nekako se mu zdi, da je prišel do točke, kjer ni več vrnitve... Ampak vseeno še zakliče za Libijcem: "Hej, a je to cesta za prihodnost ?"
In Libijec se obrne in se zasmeje: " Je, seveda je cesta za prihodnost...Ampak, Janez, ti hodiš v napačno smer. Čao."

Potem se Janez ustavi. Pijavke na glavi mu še naprej sesajo kri, 200 kilogramski prasec je še vedno zadovoljno pozicioniran na njegovem hrbtu, pudlji mu grizljajo jajca, vrane še vedno krakajo svojo mračnjaško lajno, 300 kilogramska krogla postanega dreka še vedno čaka, da jo bo zakotalil naprej... Takrat se Janezu počasi, počasi začne svitati.
"Zakaj moram vse to prenašati ? " se vpraša. " Ali res MORAM ? Zakaj ne bi odvrgel tega prasca s hrbta, odstranil pijavk, zbrcal pudljev s svojih nog, nagnal teh fatalističnih vran s svojih ramen... In zakaj, zakaj, zakaj, ZAKAJ bi moral v nedogled s sabo, kamorkoli grem, vlačiti to smrdljivo, popolnoma neuporabno 300 kilogramsko kroglo ? Zakaj ?"
Toda... Še v tistem trenutku, ko začne Janez razmišljati svoje prve kontrarevolucionarne misli, to zaznajo pijavke, prisesane na njegovih možganih. Pijavke nemudoma pošljejo signal vranam, da je treba takoj drastično povišati glasnost krakanja, tako da ne bo imel Janez več niti priložnosti misliti. Pijavke tudi sporočijo 200 kilogramskemu prascu, da naj ga zatlači še globlje v Janezovo rit, pudljem pa, da zagrizejo še odločneje v njegove kosti. Protinapad parazitov je učinkovit. Janezu se od povečanega pritiska skoraj zmeša. Kot dobri primerek Pavlovovega psa, ki zna refleksno reagirati na zunanje signale, takoj poveže svojo prepovedano kontrarevolucionarno misel z bolečino v riti, v ušesih in kosteh. Takoj, ko neha misliti, pijavke sporočijo ostalim parazitskim sodelavcem, da lahko pritisk spet popustijo. Terapija doseže svoj namen in Janez je ponovno nevtraliziran. Oddahne si. Če ne bo mislil kontrarevolucionarnih misli, bo smel živeti. Sicer je res, da bo to bolj životarjenje, ne življenje... Ampak njegova domovina bo srečna. In lahko bo še naprej opravljal svojo primarno dolžnost - kotaljenje 300 kilogramske krogle postanega dreka, kamorkoli bo šel. Zdaj je Janez spet pomirjen.

"Saj, moje življenje je res prekleto težko...auu, kako me boli križ...pa rit tudi... pa jajca...pa malo se mi že blede v možganih od pomanjkanja krvi in od vsega tega krakanja. Ampak sem še vedno dovolj dober, da opravim svojo dolžnost. Prihodnost je pa tudi precenjena... Poglej te bedake, ki sem jih srečal na cesti. Vsi rinejo v to prihodnost, v to svobodo, tudi če so goli, raztrgani in pretepeni. Vsi so pripravljeni tvegati. Ampak zakaj ? Saj prihodnosti ne poznamo. Zakaj bi torej rinili v njo, če je tako nezanesljiva ? Preteklost je lepša. Preteklost je varna. Preteklost je fiksna in stabilna. Tam se nikoli nič ne spreminja. Tam je že vse napisano in vedno bo tako. Ja, prava pot je v preteklost, in ne v prihodnost."

In Janez se vzravna, kolikor se še more, zagrabi svojo kroglo dreka in jo odkotali dalje.

Janez gre naprej... naprej v preteklost.
anon-234197 sporočil: 888
[#1155982] 30.03.11 09:26
Odgovori   +    5
Da smo Slovenceljni specialisti za balkan si je izmislil rajni Drle in tudi uspel prepričati svetovno javnost, da je tako - morda smo jih takrat tudi najbolj poznali in imeli nek renome. Ja, zdaj pa naši vrli poslovneži&politiki mislijo, da so s poznavanjem njihove kulinarike, gledanjem njihovih filmov, poslušanjem njihove glasbe in uživanja v njihovih naravnih lepotah, apriori specialisti! Dejansko nas pa tako nategujejo in imajo za glupe Janeze, kot so to imeli v Jugi.
anon-25848 sporočil: 2.383
[#1155990] 30.03.11 09:30
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: anon-25848 30.03.2011 09:33
Zaradi davčne nekonkurenčnosti, visokih obremenitev dela, navijanja trošarin na energente in diktature birokratov smetana slovenskega podjetništva - taki, ki ponujajo svetovno privlačen izdelek - razmišlja o selitvi v tujino. Ni treba daleč, dovolj je, da tovarno postaviš nekaj sto metrov čez mejo severno ali zahodno.
Aja, to misliš "auspuharje", pa "tiffligerje". Ma jake so ti to fabrike. Da ne govorim o oni ciprski firmi za izdelavo nekih kurčevih 3D očal ....
Povprečen Slovenec si domišlja, da je specialist za Balkan.
In to smelo trditev se da seveda dokazat!
Teh delovnih mest je v Ljubljani čedalje manj, so pa v Zagrebu, na Dunaju, v Budimpešti in zadnjem času Sofiji, ki ima odlično lokacijo, saj bodo sosednje države sčasoma postale članice Evropske unije. Med mesti v regiji ta hip teče prestižna tekma, kdo bo privabil Google , Zagreb denimo ponuja desetletni odlog plačila davka na dobiček.
Pot, da bi tako zanimivo podjetje privabili z davčno izjemo, se mi zdi napačna. Pametneje bi bilo znižati davke in prispevke na vse plače ter narediti delovno zakonodajo malo bolj življenjsko, saj zdajšnja ureditev podjetja dobesedno sili, da ne zaposlujejo, saj si ne želijo za vrat obesiti mlinskega kamna, če se ponovi recesija.
Podjetja ne želijo to, podjetja ne želijo ono, ljudje ne želimo to, ljudje ne želimo ono .... Hja, vedno gre za neko borbo interesov. Ja, pa kaj je bolje biti: plen ali plenilec, pravkar razmišljam. Ja, pa podjetja v splošnem dosti lažje spakirajo kufre in so na boljšem, kot pa delovna sila, to jim je glavni adut pri izsiljevanju, kar pa seveda ni samo izsiljevanje in je del tekme, ker tako pač je. Dirka na dno se mi zdi je neka situacija, kjer na vsak način želiš pridobiti nek posel, bolje rečeno delati, na koncu pa ugotoviš, da ni bilo kakšnega posebnega haska, če sploh, zase, mislim. To mero zdrave pameti bomo pač prepustili politiki, onu so tu zato, da po svoji presoji ugotovijo, kaj je v dani situaciji možno in smiselno storiti .... Ups, sem rekel - zdravi pameti? Ima kdo boljšo pamet in si želi zasesti prestol? Samo vprašam.
anon-18463 sporočil: 89
[#1155993] 30.03.11 09:30 · odgovor na: anon-170467 (#1155974)
Odgovori   +    11
[taubi83]
Najbolš da še delavce v javni upravi uvozimo iz juga. So cenejši.
Mar jih nismo?
anon-221126 sporočil: 1.113
[#1155995] 30.03.11 09:32
Odgovori   +    9
V zadnjih 20 letih se je naša država izrodila in degenerirala, za to pa so krive prav vse stranke, ki so bile v vladi? Halo!!! Tomažiček, ali ste nocoj slabo spali? Na kakšen način pa naj bi po vaših FDV-jevskih možganih v štirih od dvajsetih let vladavine vaših, Janšina vlada pripomogla k totalnemu razsulu ,ki se nam obeta? V teh štirih leti je bila Slovenija najuspešnejša nova članica EU, njeno gospodarstvo je kljub zapuščini cvetelo, med ljudmi sta vela optimizem in SPROŠČENOST (ja prav ste prebrali!) ljudje so se veselili življenja, standard prebivalcev se je začel skokovito približevati standardu bogatejših članic EU. In kaj imamo danes? Ko daš na iternet, da nekaj podariš, ti ga sesujejo!! Ja, za to pa so krivi tisti,ki so za vsako ceno hoteli oblast nazaj , ki uspeha niso prenesli, ker sami niso bili del njega in ga je bilo zato treba UNIČITI! S konstrukti kot so Patria in orožje. Narod, razmisli malo! Tomažič,zaključi s to novinarsko mantro pranja možganov: NISO VSI ENAKI!!!
anon-167067 sporočil: 3.637
[#1155999] 30.03.11 09:34 · odgovor na: anon-49383 (#1155903)
Odgovori   +    1
>
A bi bilo bolje tako, da bi bil srečen. Slvoenija je za razliko od drugih komunističnih držav prehod naredila dobro, lastnine nismo prodali tujcem. Slovenci so pridni in delavni, ne pa tistiti Slovaki, ki se grejo eno enotno davčno stopnjo, ki je nesocialna in posega v pravice delavcev. Tisti, ki ima veliko, zato ga je treba obdavčit, ker če zasluži več, to povečuje socialno neenakost. Zdravstvo je odlično, dosežki so primerljivi s svetovnimi, stroka je dobra.

Je to bolje, to sem napisal zastonj, za zgornji članek pa me plačuje Frankl.
Pa sej...to kar si kle napisal ni nič bolj nerealno od naslednjega:

"Bogati morajo imeti nižje davke. Potem višjih dohodkov ne bodo dali za privat avione in jahte, pač pa bodo odpirali nova delovna mesta. Zdravstvo mora biti privat in učinkovito. Pohlep zavarovalnic bo zagotovil vsakemu prav takšno nego, ki jo potrebuje. Pokojnine morajo biti privatne, saj če bodo magi iz Wall Streeta in njihove slovenske kopije dobili nove milijarde za igrati se, ne bo več nobenih balonov in Madoffov, pač pa vsesplošno blagostanje. Ukiniti je treba vsa socialna zavarovanja, ljudje, ki so bolni, lačni in prestrašeni, so bolj "sharp" in ambiciozni. Nacionalnega interesa ni, tuji lastniki dajo vsakemu, ki je dober priložnost, in spoštujejo slovenski jezik. Itd..."
macon sporočil: 12.861
[#1156002] 30.03.11 09:35 · odgovor na: anon-76818 (#1155975)
Odgovori   +    8
[Miran77]
Drage bralke, dragi bralci,

MINISTRSTVO ZA OZAVEŠČANJE PREBIVALSTVA vam s ponosom predstavlja in podarja:

Poučno cankarjansko basen z naslovom:
KAKO JE SLOVENEC ISKAL PRIHODNOST ?


Gre Američan po cesti in sreča Slovenca. Američan hodi z vedrim in odločnim korakom, dobre volje, nasmejan in cool, Slovenec pa, po svoji stari navadi, zakrknjen, nezaupljiv, mrk, črnogled, tečen in utrujen.
"Howdy, partner" veselo pozdravi Američan. "What's up ?..." Potem naenkrat prebledi in beseda mu skoraj obstane v grlu: " Džizs, Janez... A veš, da imaš 129 pijavk prisesanih na glavi ? Ni čudno, da si cel izcuzan. Daj, naj ti pomagam..."
Slovenec, še pred sekundo napol crknjen, promptno besno zarenči nazaj:
" Mrš, stran od mene, svinja neoliberalna imperalistična ! Ti boš polagal svoje umazane tace name ? Ti prekleti fašistični okupator, kapitalistični manipulator. Ne boš ti mene na limance ! To niso nobene pijavke, ampak 129 nenadomestljivih rdečih starcev , politikov, menedžerjev in uglednih akademikov - to je moja elita, nujno potrebna za srečno prihodnost moje domovine. Zato odjebi, kavboj primitivni, in mi raje povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
Američan gleda začudeno, potem zamahne z roko in pravi : "Whatever... Sicer pa - ja, to je cesta za prihodnost. Goodbye!"
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Potem Slovenec sreča Avstrijca, dobro rejenega, zadovoljnega, rdečeličnega, v irhastih hlačah in s širokim nasmehom na obrazu. Pa Avstrijec prijazno pozdravi:
"Grüss Gott, sosed ! Kako k..." In tudi Avstrijcu zamrzne beseda v grlu. "Donnerwetter, Janez... A veš, da nosiš na hrbtu 200 kilogramskega zamaščenega prasca, ki te za povrh še nateguje v rit ? Kako lahko to prenašaš ? Daj mi dovoli, naj ti pomagam..."
In Slovenec, ki je še pred sekundo deloval kot na smrtni postelji, ponovno oživi:
" Jebi se, jodlar smrdljivi, ki si v 1000 letih okupiral 70% slovenskega narodnostnega ozemlja ! A te je kdo kaj vprašal ? Sicer pa, to na mojem hrbtu ni nikakršen 200 kilogramski zamaščeni prasec, ki me za povrh še nateguje v rit, temveč je to državni aparat, nujno potreben za srečno prihodnost moje domovine. Auu...nekaj mi škripa v križu..."
"Zum Teufel, Janez, a ne vidiš, da ti škodi... Vrži tega prasca takoj dol, še preden boš cel pohabljen ! Naj ti pomagam, no..."
" Stran, ti prekleti avstroogrski naci, stran od mene ! Ti ne razumeš, kaj pomeni biti Slovenec. Jaz znam stisniti zobe, znam potrpeti... Auuu... ne pa tako kot vi, mehkužci, ki mislite, da se da vse rešiti z zdravo pametjo...Auu, kako to boli...prekleto življenje ! Zdaj mi pa povej, ti kmetavzar v irhastih hlačah - a je to cesta za prihodnost ?"
Avstrijec gleda zmedeno in sočutno na Slovenca, potem skomigne z rameni, in pravi: "Jawohl, to je cesta za prihodnost... Aufwiedersehen."
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Potem pride mimo Madžar. Madžar je že na prvi pogled dokaj revnejši od Američana in Avstrijca. Njegov obraz je rahlo upadel, kot bi ravno okreval po dolgi in težki bolezni. Ampak vseeno prijazno pozdravi Slovenca:
" Servusz, sosed Janosz... Lepo te..." In mu zamrzne beseda v grlu. " Madona, Janosz... a veš, da ti sedita na ramenih dve debeli, zlovešči črni vrani, ki ti kar naprej krakata direktno v ušesa ? Ubožec, kako lahko to prenašaš ? Daj, naj ti pomagam, pregnal jih bom..."
In spet se Slovenec z zadnjimi napori vzravna in besno zarjove :
" Spizdi, ti preklemani golaž-fašist, ti boš mene učil ? Haha, poglej se, reveža... Javi se, ko boš imel tak standard, kot je pri nas. Sicer pa, to nista nobeni debeli, zlovešči črni vrani, ki mi kar naprej krakata v uho ! Na levi strani so moji slovenski mediji, ki me nenehno obveščajo o imperialističnih zarotah zahodnih sil in njihovih domačih petokolonaških špijonih , na desni strani pa izobraževalni sistem, ki me neprestano uči, kako moram misliti in se obnašati v skladu z načeli revolucije. To ti ne razumeš, madžaroš nekulturni, necivilizirani... Oboje je nujno potrebno za srečno prihodnost moje domovine. Zdaj mi pa samo še povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
Madžar, še vedno rahlo negotov in krhek od komaj prestane bolezni, katere strašne simptome očitno prepoznava tudi pri svojem sogovorniku, se sicer začudi Janezovemu odzivu, nato pa vendarle rahlo pokima: "Igen, Janosz...To je cesta za prihodnost. Adijo."
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
In tako hodi Slovenec dalje, s 129 pijavkami, prisesanimi na glavi, z 200 kilogramskim zamaščenim prascem na hrbtu, ki ga povrh še jebe v rit, na ramenih pa z dvema debelima, zloveščima vranama, ki mu neprestano krakata v levo in desno uho.
"Prekleto življenje," zastoka Slovenec vsake toliko časa, ko ga nihče ne vidi. "Auu, kako boli križ... Joj, ko bi ti dve vrani vsaj za trenutek utihnili... Ko bi si lahko vsaj za minuto odstranil te pijavke iz glave...Auu, ko bi mi lahko ta 200 kilogramski prasec vsaj enkrat povlekel tiča iz riti... Prekleto življenje..."
In hodi naprej. Dan gre h koncu in pokrajina se začenja spreminjati. Zelena, bujna dežela, skozi katero je hodil na začetku svoje poti, postopoma prehaja v temačno, sivo puščobo, polno zapuščenih, zanemarjenih stavb, neobdelanih polj, razbitih oken na hišah... Povsod tišina in zlovešč občutek destrukcije, obupa, apatije... In nikjer nikogar. "Kam grem, kam grem ?" se vpraša Slovenec. "Saj to je vendar cesta za prihodnost, mar ne ? Čudna neka prihodnost..."
In potem , nekje v daljavi, Slovenec končno spet zagleda postavo, ki se mu približuje. Slovencu zaigra srce, ker bo lahko spet spregovoril s človekom... ampak se hitro obvlada in si nadene svojo standardno zakrknjeno, mrko masko, tisto za posebne priložnosti.
Ta, ki prihaja nasproti, je drugačen od vseh, ki jih je videl do sedaj... Črnolas je, neobrit, v ponošeni obleki, skoraj malo raztrgan, ampak vseeno vedrega obraza in jasnega pogleda. Slovenec ga gleda nezaupljivo, poln sumničenja.
" Salam Aleykum, kolega ..." veselo pozdravi Egipčan. " Kam pa, kam ? .... " In mu zamrzne beseda v grlu, tudi njemu, ki se je ravno skobacal izpod 30-letne diktature.
" Pri Preroku Mohamedu ! Janez, a veš, da te po nogah grize 7 nadležnih sfriziranih pudljev, ki so te obgrizli že skoraj do kosti ?! Joj, ena pudlica te grize celo za jajca... Glej, cele noge imaš že krvave, izkrvavel boš ! Naj ti pomagam, pregnal jih bom ..."
In spet vzroji naš kranjski Janez, spet v trenutku odpadejo vsi njegovi dvomi :
" Kaj ?! A prav slišim ? Ti, smrdljivi Arabec, ki spiš v dreku in natepavaš ovce, ti boš meni govoril ? Umakni se mi s poti. Sicer pa, to niso nobeni sfrizirani pudlji, temveč je to slovenski pravosodni sistem, vključno z odvetniki, tožilci in represivnimi organi. Ta je še posebej ključen za srečno prihodnost moje domovine ! Le tiho bodi in mi daj mir..."
In Slovenec se odločno požene naprej, mimo Egipčana, s krvavimi nogami, bolečim križem in zmedeno glavo...A po par korakih ga senca dvoma le premami. Ustavi se, se obrne in naduto zakliče Egipčanu : "Hej, smrdljivec, povej mi... a je to RES cesta za prihodnost ?"
Egipčan je rahlo jezen in malo ga ima, da bi nadutežu pretipal obisti... Vendar ima čisto dovolj drugih, pomembnejših opravkov. Mudi se mu. Zato le pokima: "Ja, Janez... to je cesta za prihodnost. Srečno. "
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Zdaj je Slovenec že resnično utrujen. Izgubil je že mnogo krvi, pijavke ga sesajo, pudlji grizljajo, vrane krakajo, prasec ga jebe brez prestanka... Ampak on gre naprej. Pokrajina postaja vedno bolj podobna puščavi, le tu in tam ob cesti raste še kak posušen grm na zadnjih vzdihljajih. Ruševine , uničeni tanki, sežgani avtomobili... "Kam sem prišel ?" se sprašuje Slovenec. Spusti se noč. Nikjer nikogar. Slovenec pa še kar hodi, hodi... Nato se mu zazdi, da zasliši pred sabo korake, ki se mu približujejo...Da, res je. Nekdo je tam.
"Free Libya !" se zadere iz noči. "Free Libya, Janez..." se zareži Libijec, ko se končno srečata. Libijec je pretepen, okrvavljen, raztrgan, z minometom na ramenu, ampak z neustavljivim žarom v očeh, poln upanja, poln življenja... Obraz mu žari. "Janez, prijatelj, kako sem vesel, da sem te srečal. Si prišel pome, da mi pokažeš pot ? Hvala ti, efendi, hvala ti. Pridi, pojdiva skupaj v prihodnost ! Daj mi roko, brat, greva skupaj za vsemi ostalimi."
Slovenec sumničavo odtegne roko. Kaj je zdaj to ? Je to prihodnost ? Nekaj mu ni jasno. Kljub temu ne pokaže zmedenosti. Sikne skozi stisnjene zobe:
" Ne dotikaj se me, prase umazano... Poglej se, kakšen si ! Uprl si se svojemu dobremu polkovniku in kaj imaš zdaj od tega ? Ha ! Ranjen si, lačen, raztrgan... Bedak. Kje je tvoja varnost, kje je tvoja zaščita ? Vsemu si se odpovedal, le za to iluzijo svobode in prihodnosti. Hahaha, kak idiot. Takih ljudi, ki se uprejo svojim avtoritetam, jaz ne spoštujem. Nič nočem s tabo, bandit kontrarevolucionarni... "
Libijec ga gleda začudeno in rahlo razočarano...Ampak vseeno mu je. Njegova pot je jasna, njegov pogled uperjen v eno samo točko na obzorju. Pripravljen je tudi umreti za svojo svobodo. Slovenca ne bo mogel nikoli več razumeti. " Ja, škoda, Janez... sem mislil, da bova šla skupaj, bi nama bilo lažje. Ampak, ni panike...Lahko grem tudi sam. Ampak, nekaj sem vseeno radoveden... daj mi še prosim povej, kaj je ta 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka, ki jo tako skrbno valjaš pred sabo, kot hrošč govnač ?"
Slovenec se zdaj junaško izprsi, kolikor mu to še omogoča pohabljeni križ, in ponosno izjavi:
" To, ti kontrarevolucionarni pro-zahodni sodelavec temnih imperialističnih sil, to ni nobena 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka... To, ti fašistični nelojalni terorist, ki tega ne boš mogel nikoli razumeti - to je moj Ponos. My Precious ! To je moja slavna revolucionarna preteklost, brez katere ni srečne prihodnosti moje domovine ! Nosim jo s sabo, kamorkoli grem. Raje crknem, kot da bi se ji odpovedal."
Libijec gleda Slovenca, zabodeno kot tele v nova vrata... In reče le : "Ojoj!"
Potem si zadega svoj minomet na ramo, se obrne in stopi z odločnim korakom naprej, ne da bi se sploh poslovil od Slovenca. Mudi se mu... Prihodnost ga čaka. Nima časa za neumnosti.
Slovenec gleda za njim. Nekako se mu zdi, da je prišel do točke, kjer ni več vrnitve... Ampak vseeno še zakliče za Libijcem: "Hej, a je to cesta za prihodnost ?"
In Libijec se obrne in se zasmeje: " Je, seveda je cesta za prihodnost...Ampak, Janez, ti hodiš v napačno smer. Čao."

Potem se Janez ustavi. Pijavke na glavi mu še naprej sesajo kri, 200 kilogramski prasec je še vedno zadovoljno pozicioniran na njegovem hrbtu, pudlji mu grizljajo jajca, vrane še vedno krakajo svojo mračnjaško lajno, 300 kilogramska krogla postanega dreka še vedno čaka, da jo bo zakotalil naprej... Takrat se Janezu počasi, počasi začne svitati.
"Zakaj moram vse to prenašati ? " se vpraša. " Ali res MORAM ? Zakaj ne bi odvrgel tega prasca s hrbta, odstranil pijavk, zbrcal pudljev s svojih nog, nagnal teh fatalističnih vran s svojih ramen... In zakaj, zakaj, zakaj, ZAKAJ bi moral v nedogled s sabo, kamorkoli grem, vlačiti to smrdljivo, popolnoma neuporabno 300 kilogramsko kroglo ? Zakaj ?"
Toda... Še v tistem trenutku, ko začne Janez razmišljati svoje prve kontrarevolucionarne misli, to zaznajo pijavke, prisesane na njegovih možganih. Pijavke nemudoma pošljejo signal vranam, da je treba takoj drastično povišati glasnost krakanja, tako da ne bo imel Janez več niti priložnosti misliti. Pijavke tudi sporočijo 200 kilogramskemu prascu, da naj ga zatlači še globlje v Janezovo rit, pudljem pa, da zagrizejo še odločneje v njegove kosti. Protinapad parazitov je učinkovit. Janezu se od povečanega pritiska skoraj zmeša. Kot dobri primerek Pavlovovega psa, ki zna refleksno reagirati na zunanje signale, takoj poveže svojo prepovedano kontrarevolucionarno misel z bolečino v riti, v ušesih in kosteh. Takoj, ko neha misliti, pijavke sporočijo ostalim parazitskim sodelavcem, da lahko pritisk spet popustijo. Terapija doseže svoj namen in Janez je ponovno nevtraliziran. Oddahne si. Če ne bo mislil kontrarevolucionarnih misli, bo smel živeti. Sicer je res, da bo to bolj životarjenje, ne življenje... Ampak njegova domovina bo srečna. In lahko bo še naprej opravljal svojo primarno dolžnost - kotaljenje 300 kilogramske krogle postanega dreka, kamorkoli bo šel. Zdaj je Janez spet pomirjen.

"Saj, moje življenje je res prekleto težko...auu, kako me boli križ...pa rit tudi... pa jajca...pa malo se mi že blede v možganih od pomanjkanja krvi in od vsega tega krakanja. Ampak sem še vedno dovolj dober, da opravim svojo dolžnost. Prihodnost je pa tudi precenjena... Poglej te bedake, ki sem jih srečal na cesti. Vsi rinejo v to prihodnost, v to svobodo, tudi če so goli, raztrgani in pretepeni. Vsi so pripravljeni tvegati. Ampak zakaj ? Saj prihodnosti ne poznamo. Zakaj bi torej rinili v njo, če je tako nezanesljiva ? Preteklost je lepša. Preteklost je varna. Preteklost je fiksna in stabilna. Tam se nikoli nič ne spreminja. Tam je že vse napisano in vedno bo tako. Ja, prava pot je v preteklost, in ne v prihodnost."

In Janez se vzravna, kolikor se še more, zagrabi svojo kroglo dreka in jo odkotali dalje.

Janez gre naprej... naprej v preteklost.
Hahahaha *****

Od kje imaš to? Si sam napisal? Genialno. :))))
sporočil: 5.640
[#1156030] 30.03.11 09:50 · odgovor na: macon (#1156002)
Odgovori   +    8
[macon]
> [Miran77]
> Drage bralke, dragi bralci,
>
> MINISTRSTVO ZA OZAVEŠČANJE PREBIVALSTVA vam s ponosom predstavlja in podarja:
>
> Poučno cankarjansko basen z naslovom:
> KAKO JE SLOVENEC ISKAL PRIHODNOST ?
>
>
> Gre Američan po cesti in sreča Slovenca. Američan hodi z vedrim in odločnim korakom, dobre volje, nasmejan in cool, Slovenec pa, po svoji stari navadi, zakrknjen, nezaupljiv, mrk, črnogled, tečen in utrujen.
> "Howdy, partner" veselo pozdravi Američan. "What's up ?..." Potem naenkrat prebledi in beseda mu skoraj obstane v grlu: " Džizs, Janez... A veš, da imaš 129 pijavk prisesanih na glavi ? Ni čudno, da si cel izcuzan. Daj, naj ti pomagam..."
> Slovenec, še pred sekundo napol crknjen, promptno besno zarenči nazaj:
> " Mrš, stran od mene, svinja neoliberalna imperalistična ! Ti boš polagal svoje umazane tace name ? Ti prekleti fašistični okupator, kapitalistični manipulator. Ne boš ti mene na limance ! To niso nobene pijavke, ampak 129 nenadomestljivih rdečih starcev , politikov, menedžerjev in uglednih akademikov - to je moja elita, nujno potrebna za srečno prihodnost moje domovine. Zato odjebi, kavboj primitivni, in mi raje povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
> Američan gleda začudeno, potem zamahne z roko in pravi : "Whatever... Sicer pa - ja, to je cesta za prihodnost. Goodbye!"
> In gresta naprej, vsak na svojo stran.
> Potem Slovenec sreča Avstrijca, dobro rejenega, zadovoljnega, rdečeličnega, v irhastih hlačah in s širokim nasmehom na obrazu. Pa Avstrijec prijazno pozdravi:
> "Grüss Gott, sosed ! Kako k..." In tudi Avstrijcu zamrzne beseda v grlu. "Donnerwetter, Janez... A veš, da nosiš na hrbtu 200 kilogramskega zamaščenega prasca, ki te za povrh še nateguje v rit ? Kako lahko to prenašaš ? Daj mi dovoli, naj ti pomagam..."
> In Slovenec, ki je še pred sekundo deloval kot na smrtni postelji, ponovno oživi:
> " Jebi se, jodlar smrdljivi, ki si v 1000 letih okupiral 70% slovenskega narodnostnega ozemlja ! A te je kdo kaj vprašal ? Sicer pa, to na mojem hrbtu ni nikakršen 200 kilogramski zamaščeni prasec, ki me za povrh še nateguje v rit, temveč je to državni aparat, nujno potreben za srečno prihodnost moje domovine. Auu...nekaj mi škripa v križu..."
> "Zum Teufel, Janez, a ne vidiš, da ti škodi... Vrži tega prasca takoj dol, še preden boš cel pohabljen ! Naj ti pomagam, no..."
> " Stran, ti prekleti avstroogrski naci, stran od mene ! Ti ne razumeš, kaj pomeni biti Slovenec. Jaz znam stisniti zobe, znam potrpeti... Auuu... ne pa tako kot vi, mehkužci, ki mislite, da se da vse rešiti z zdravo pametjo...Auu, kako to boli...prekleto življenje ! Zdaj mi pa povej, ti kmetavzar v irhastih hlačah - a je to cesta za prihodnost ?"
> Avstrijec gleda zmedeno in sočutno na Slovenca, potem skomigne z rameni, in pravi: "Jawohl, to je cesta za prihodnost... Aufwiedersehen."
> In gresta naprej, vsak na svojo stran.
> Potem pride mimo Madžar. Madžar je že na prvi pogled dokaj revnejši od Američana in Avstrijca. Njegov obraz je rahlo upadel, kot bi ravno okreval po dolgi in težki bolezni. Ampak vseeno prijazno pozdravi Slovenca:
> " Servusz, sosed Janosz... Lepo te..." In mu zamrzne beseda v grlu. " Madona, Janosz... a veš, da ti sedita na ramenih dve debeli, zlovešči črni vrani, ki ti kar naprej krakata direktno v ušesa ? Ubožec, kako lahko to prenašaš ? Daj, naj ti pomagam, pregnal jih bom..."
> In spet se Slovenec z zadnjimi napori vzravna in besno zarjove :
> " Spizdi, ti preklemani golaž-fašist, ti boš mene učil ? Haha, poglej se, reveža... Javi se, ko boš imel tak standard, kot je pri nas. Sicer pa, to nista nobeni debeli, zlovešči črni vrani, ki mi kar naprej krakata v uho ! Na levi strani so moji slovenski mediji, ki me nenehno obveščajo o imperialističnih zarotah zahodnih sil in njihovih domačih petokolonaških špijonih , na desni strani pa izobraževalni sistem, ki me neprestano uči, kako moram misliti in se obnašati v skladu z načeli revolucije. To ti ne razumeš, madžaroš nekulturni, necivilizirani... Oboje je nujno potrebno za srečno prihodnost moje domovine. Zdaj mi pa samo še povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
> Madžar, še vedno rahlo negotov in krhek od komaj prestane bolezni, katere strašne simptome očitno prepoznava tudi pri svojem sogovorniku, se sicer začudi Janezovemu odzivu, nato pa vendarle rahlo pokima: "Igen, Janosz...To je cesta za prihodnost. Adijo."
> In gresta naprej, vsak na svojo stran.
> In tako hodi Slovenec dalje, s 129 pijavkami, prisesanimi na glavi, z 200 kilogramskim zamaščenim prascem na hrbtu, ki ga povrh še jebe v rit, na ramenih pa z dvema debelima, zloveščima vranama, ki mu neprestano krakata v levo in desno uho.
> "Prekleto življenje," zastoka Slovenec vsake toliko časa, ko ga nihče ne vidi. "Auu, kako boli križ... Joj, ko bi ti dve vrani vsaj za trenutek utihnili... Ko bi si lahko vsaj za minuto odstranil te pijavke iz glave...Auu, ko bi mi lahko ta 200 kilogramski prasec vsaj enkrat povlekel tiča iz riti... Prekleto življenje..."
> In hodi naprej. Dan gre h koncu in pokrajina se začenja spreminjati. Zelena, bujna dežela, skozi katero je hodil na začetku svoje poti, postopoma prehaja v temačno, sivo puščobo, polno zapuščenih, zanemarjenih stavb, neobdelanih polj, razbitih oken na hišah... Povsod tišina in zlovešč občutek destrukcije, obupa, apatije... In nikjer nikogar. "Kam grem, kam grem ?" se vpraša Slovenec. "Saj to je vendar cesta za prihodnost, mar ne ? Čudna neka prihodnost..."
> In potem , nekje v daljavi, Slovenec končno spet zagleda postavo, ki se mu približuje. Slovencu zaigra srce, ker bo lahko spet spregovoril s človekom... ampak se hitro obvlada in si nadene svojo standardno zakrknjeno, mrko masko, tisto za posebne priložnosti.
> Ta, ki prihaja nasproti, je drugačen od vseh, ki jih je videl do sedaj... Črnolas je, neobrit, v ponošeni obleki, skoraj malo raztrgan, ampak vseeno vedrega obraza in jasnega pogleda. Slovenec ga gleda nezaupljivo, poln sumničenja.
> " Salam Aleykum, kolega ..." veselo pozdravi Egipčan. " Kam pa, kam ? .... " In mu zamrzne beseda v grlu, tudi njemu, ki se je ravno skobacal izpod 30-letne diktature.
> " Pri Preroku Mohamedu ! Janez, a veš, da te po nogah grize 7 nadležnih sfriziranih pudljev, ki so te obgrizli že skoraj do kosti ?! Joj, ena pudlica te grize celo za jajca... Glej, cele noge imaš že krvave, izkrvavel boš ! Naj ti pomagam, pregnal jih bom ..."
> In spet vzroji naš kranjski Janez, spet v trenutku odpadejo vsi njegovi dvomi :
> " Kaj ?! A prav slišim ? Ti, smrdljivi Arabec, ki spiš v dreku in natepavaš ovce, ti boš meni govoril ? Umakni se mi s poti. Sicer pa, to niso nobeni sfrizirani pudlji, temveč je to slovenski pravosodni sistem, vključno z odvetniki, tožilci in represivnimi organi. Ta je še posebej ključen za srečno prihodnost moje domovine ! Le tiho bodi in mi daj mir..."
> In Slovenec se odločno požene naprej, mimo Egipčana, s krvavimi nogami, bolečim križem in zmedeno glavo...A po par korakih ga senca dvoma le premami. Ustavi se, se obrne in naduto zakliče Egipčanu : "Hej, smrdljivec, povej mi... a je to RES cesta za prihodnost ?"
> Egipčan je rahlo jezen in malo ga ima, da bi nadutežu pretipal obisti... Vendar ima čisto dovolj drugih, pomembnejših opravkov. Mudi se mu. Zato le pokima: "Ja, Janez... to je cesta za prihodnost. Srečno. "
> In gresta naprej, vsak na svojo stran.
> Zdaj je Slovenec že resnično utrujen. Izgubil je že mnogo krvi, pijavke ga sesajo, pudlji grizljajo, vrane krakajo, prasec ga jebe brez prestanka... Ampak on gre naprej. Pokrajina postaja vedno bolj podobna puščavi, le tu in tam ob cesti raste še kak posušen grm na zadnjih vzdihljajih. Ruševine , uničeni tanki, sežgani avtomobili... "Kam sem prišel ?" se sprašuje Slovenec. Spusti se noč. Nikjer nikogar. Slovenec pa še kar hodi, hodi... Nato se mu zazdi, da zasliši pred sabo korake, ki se mu približujejo...Da, res je. Nekdo je tam.
> "Free Libya !" se zadere iz noči. "Free Libya, Janez..." se zareži Libijec, ko se končno srečata. Libijec je pretepen, okrvavljen, raztrgan, z minometom na ramenu, ampak z neustavljivim žarom v očeh, poln upanja, poln življenja... Obraz mu žari. "Janez, prijatelj, kako sem vesel, da sem te srečal. Si prišel pome, da mi pokažeš pot ? Hvala ti, efendi, hvala ti. Pridi, pojdiva skupaj v prihodnost ! Daj mi roko, brat, greva skupaj za vsemi ostalimi."
> Slovenec sumničavo odtegne roko. Kaj je zdaj to ? Je to prihodnost ? Nekaj mu ni jasno. Kljub temu ne pokaže zmedenosti. Sikne skozi stisnjene zobe:
> " Ne dotikaj se me, prase umazano... Poglej se, kakšen si ! Uprl si se svojemu dobremu polkovniku in kaj imaš zdaj od tega ? Ha ! Ranjen si, lačen, raztrgan... Bedak. Kje je tvoja varnost, kje je tvoja zaščita ? Vsemu si se odpovedal, le za to iluzijo svobode in prihodnosti. Hahaha, kak idiot. Takih ljudi, ki se uprejo svojim avtoritetam, jaz ne spoštujem. Nič nočem s tabo, bandit kontrarevolucionarni... "
> Libijec ga gleda začudeno in rahlo razočarano...Ampak vseeno mu je. Njegova pot je jasna, njegov pogled uperjen v eno samo točko na obzorju. Pripravljen je tudi umreti za svojo svobodo. Slovenca ne bo mogel nikoli več razumeti. " Ja, škoda, Janez... sem mislil, da bova šla skupaj, bi nama bilo lažje. Ampak, ni panike...Lahko grem tudi sam. Ampak, nekaj sem vseeno radoveden... daj mi še prosim povej, kaj je ta 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka, ki jo tako skrbno valjaš pred sabo, kot hrošč govnač ?"
> Slovenec se zdaj junaško izprsi, kolikor mu to še omogoča pohabljeni križ, in ponosno izjavi:
> " To, ti kontrarevolucionarni pro-zahodni sodelavec temnih imperialističnih sil, to ni nobena 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka... To, ti fašistični nelojalni terorist, ki tega ne boš mogel nikoli razumeti - to je moj Ponos. My Precious ! To je moja slavna revolucionarna preteklost, brez katere ni srečne prihodnosti moje domovine ! Nosim jo s sabo, kamorkoli grem. Raje crknem, kot da bi se ji odpovedal."
> Libijec gleda Slovenca, zabodeno kot tele v nova vrata... In reče le : "Ojoj!"
> Potem si zadega svoj minomet na ramo, se obrne in stopi z odločnim korakom naprej, ne da bi se sploh poslovil od Slovenca. Mudi se mu... Prihodnost ga čaka. Nima časa za neumnosti.
> Slovenec gleda za njim. Nekako se mu zdi, da je prišel do točke, kjer ni več vrnitve... Ampak vseeno še zakliče za Libijcem: "Hej, a je to cesta za prihodnost ?"
> In Libijec se obrne in se zasmeje: " Je, seveda je cesta za prihodnost...Ampak, Janez, ti hodiš v napačno smer. Čao."
>
> Potem se Janez ustavi. Pijavke na glavi mu še naprej sesajo kri, 200 kilogramski prasec je še vedno zadovoljno pozicioniran na njegovem hrbtu, pudlji mu grizljajo jajca, vrane še vedno krakajo svojo mračnjaško lajno, 300 kilogramska krogla postanega dreka še vedno čaka, da jo bo zakotalil naprej... Takrat se Janezu počasi, počasi začne svitati.
> "Zakaj moram vse to prenašati ? " se vpraša. " Ali res MORAM ? Zakaj ne bi odvrgel tega prasca s hrbta, odstranil pijavk, zbrcal pudljev s svojih nog, nagnal teh fatalističnih vran s svojih ramen... In zakaj, zakaj, zakaj, ZAKAJ bi moral v nedogled s sabo, kamorkoli grem, vlačiti to smrdljivo, popolnoma neuporabno 300 kilogramsko kroglo ? Zakaj ?"
> Toda... Še v tistem trenutku, ko začne Janez razmišljati svoje prve kontrarevolucionarne misli, to zaznajo pijavke, prisesane na njegovih možganih. Pijavke nemudoma pošljejo signal vranam, da je treba takoj drastično povišati glasnost krakanja, tako da ne bo imel Janez več niti priložnosti misliti. Pijavke tudi sporočijo 200 kilogramskemu prascu, da naj ga zatlači še globlje v Janezovo rit, pudljem pa, da zagrizejo še odločneje v njegove kosti. Protinapad parazitov je učinkovit. Janezu se od povečanega pritiska skoraj zmeša. Kot dobri primerek Pavlovovega psa, ki zna refleksno reagirati na zunanje signale, takoj poveže svojo prepovedano kontrarevolucionarno misel z bolečino v riti, v ušesih in kosteh. Takoj, ko neha misliti, pijavke sporočijo ostalim parazitskim sodelavcem, da lahko pritisk spet popustijo. Terapija doseže svoj namen in Janez je ponovno nevtraliziran. Oddahne si. Če ne bo mislil kontrarevolucionarnih misli, bo smel živeti. Sicer je res, da bo to bolj životarjenje, ne življenje... Ampak njegova domovina bo srečna. In lahko bo še naprej opravljal svojo primarno dolžnost - kotaljenje 300 kilogramske krogle postanega dreka, kamorkoli bo šel. Zdaj je Janez spet pomirjen.
>
> "Saj, moje življenje je res prekleto težko...auu, kako me boli križ...pa rit tudi... pa jajca...pa malo se mi že blede v možganih od pomanjkanja krvi in od vsega tega krakanja. Ampak sem še vedno dovolj dober, da opravim svojo dolžnost. Prihodnost je pa tudi precenjena... Poglej te bedake, ki sem jih srečal na cesti. Vsi rinejo v to prihodnost, v to svobodo, tudi če so goli, raztrgani in pretepeni. Vsi so pripravljeni tvegati. Ampak zakaj ? Saj prihodnosti ne poznamo. Zakaj bi torej rinili v njo, če je tako nezanesljiva ? Preteklost je lepša. Preteklost je varna. Preteklost je fiksna in stabilna. Tam se nikoli nič ne spreminja. Tam je že vse napisano in vedno bo tako. Ja, prava pot je v preteklost, in ne v prihodnost."
>
> In Janez se vzravna, kolikor se še more, zagrabi svojo kroglo dreka in jo odkotali dalje.
>
> Janez gre naprej... naprej v preteklost.

Hahahaha *****

Od kje imaš to? Si sam napisal? Genialno. :))))
zato pa ni nič čudnega da se jih toliko pobesi in dvigne roko nad sebe, ker hočejo na ta način odvreči prasce, pijavke in je to edini način drugega ni !
anon-219167 sporočil: 1.618
[#1156061] 30.03.11 09:59 · odgovor na: anon-76818 (#1155975)
Odgovori   +    3
[Miran77]
Drage bralke, dragi bralci,

MINISTRSTVO ZA OZAVEŠČANJE PREBIVALSTVA vam s ponosom predstavlja in podarja:

Poučno cankarjansko basen z naslovom:
KAKO JE SLOVENEC ISKAL PRIHODNOST ?


Gre Američan po cesti in sreča Slovenca. Američan hodi z vedrim in odločnim korakom, dobre volje, nasmejan in cool, Slovenec pa, po svoji stari navadi, zakrknjen, nezaupljiv, mrk, črnogled, tečen in utrujen.
"Howdy, partner" veselo pozdravi Američan. "What's up ?..." Potem naenkrat prebledi in beseda mu skoraj obstane v grlu: " Džizs, Janez... A veš, da imaš 129 pijavk prisesanih na glavi ? Ni čudno, da si cel izcuzan. Daj, naj ti pomagam..."
Slovenec, še pred sekundo napol crknjen, promptno besno zarenči nazaj:
" Mrš, stran od mene, svinja neoliberalna imperalistična ! Ti boš polagal svoje umazane tace name ? Ti prekleti fašistični okupator, kapitalistični manipulator. Ne boš ti mene na limance ! To niso nobene pijavke, ampak 129 nenadomestljivih rdečih starcev , politikov, menedžerjev in uglednih akademikov - to je moja elita, nujno potrebna za srečno prihodnost moje domovine. Zato odjebi, kavboj primitivni, in mi raje povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
Američan gleda začudeno, potem zamahne z roko in pravi : "Whatever... Sicer pa - ja, to je cesta za prihodnost. Goodbye!"
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Potem Slovenec sreča Avstrijca, dobro rejenega, zadovoljnega, rdečeličnega, v irhastih hlačah in s širokim nasmehom na obrazu. Pa Avstrijec prijazno pozdravi:
"Grüss Gott, sosed ! Kako k..." In tudi Avstrijcu zamrzne beseda v grlu. "Donnerwetter, Janez... A veš, da nosiš na hrbtu 200 kilogramskega zamaščenega prasca, ki te za povrh še nateguje v rit ? Kako lahko to prenašaš ? Daj mi dovoli, naj ti pomagam..."
In Slovenec, ki je še pred sekundo deloval kot na smrtni postelji, ponovno oživi:
" Jebi se, jodlar smrdljivi, ki si v 1000 letih okupiral 70% slovenskega narodnostnega ozemlja ! A te je kdo kaj vprašal ? Sicer pa, to na mojem hrbtu ni nikakršen 200 kilogramski zamaščeni prasec, ki me za povrh še nateguje v rit, temveč je to državni aparat, nujno potreben za srečno prihodnost moje domovine. Auu...nekaj mi škripa v križu..."
"Zum Teufel, Janez, a ne vidiš, da ti škodi... Vrži tega prasca takoj dol, še preden boš cel pohabljen ! Naj ti pomagam, no..."
" Stran, ti prekleti avstroogrski naci, stran od mene ! Ti ne razumeš, kaj pomeni biti Slovenec. Jaz znam stisniti zobe, znam potrpeti... Auuu... ne pa tako kot vi, mehkužci, ki mislite, da se da vse rešiti z zdravo pametjo...Auu, kako to boli...prekleto življenje ! Zdaj mi pa povej, ti kmetavzar v irhastih hlačah - a je to cesta za prihodnost ?"
Avstrijec gleda zmedeno in sočutno na Slovenca, potem skomigne z rameni, in pravi: "Jawohl, to je cesta za prihodnost... Aufwiedersehen."
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Potem pride mimo Madžar. Madžar je že na prvi pogled dokaj revnejši od Američana in Avstrijca. Njegov obraz je rahlo upadel, kot bi ravno okreval po dolgi in težki bolezni. Ampak vseeno prijazno pozdravi Slovenca:
" Servusz, sosed Janosz... Lepo te..." In mu zamrzne beseda v grlu. " Madona, Janosz... a veš, da ti sedita na ramenih dve debeli, zlovešči črni vrani, ki ti kar naprej krakata direktno v ušesa ? Ubožec, kako lahko to prenašaš ? Daj, naj ti pomagam, pregnal jih bom..."
In spet se Slovenec z zadnjimi napori vzravna in besno zarjove :
" Spizdi, ti preklemani golaž-fašist, ti boš mene učil ? Haha, poglej se, reveža... Javi se, ko boš imel tak standard, kot je pri nas. Sicer pa, to nista nobeni debeli, zlovešči črni vrani, ki mi kar naprej krakata v uho ! Na levi strani so moji slovenski mediji, ki me nenehno obveščajo o imperialističnih zarotah zahodnih sil in njihovih domačih petokolonaških špijonih , na desni strani pa izobraževalni sistem, ki me neprestano uči, kako moram misliti in se obnašati v skladu z načeli revolucije. To ti ne razumeš, madžaroš nekulturni, necivilizirani... Oboje je nujno potrebno za srečno prihodnost moje domovine. Zdaj mi pa samo še povej, ali je to cesta za prihodnost ?"
Madžar, še vedno rahlo negotov in krhek od komaj prestane bolezni, katere strašne simptome očitno prepoznava tudi pri svojem sogovorniku, se sicer začudi Janezovemu odzivu, nato pa vendarle rahlo pokima: "Igen, Janosz...To je cesta za prihodnost. Adijo."
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
In tako hodi Slovenec dalje, s 129 pijavkami, prisesanimi na glavi, z 200 kilogramskim zamaščenim prascem na hrbtu, ki ga povrh še jebe v rit, na ramenih pa z dvema debelima, zloveščima vranama, ki mu neprestano krakata v levo in desno uho.
"Prekleto življenje," zastoka Slovenec vsake toliko časa, ko ga nihče ne vidi. "Auu, kako boli križ... Joj, ko bi ti dve vrani vsaj za trenutek utihnili... Ko bi si lahko vsaj za minuto odstranil te pijavke iz glave...Auu, ko bi mi lahko ta 200 kilogramski prasec vsaj enkrat povlekel tiča iz riti... Prekleto življenje..."
In hodi naprej. Dan gre h koncu in pokrajina se začenja spreminjati. Zelena, bujna dežela, skozi katero je hodil na začetku svoje poti, postopoma prehaja v temačno, sivo puščobo, polno zapuščenih, zanemarjenih stavb, neobdelanih polj, razbitih oken na hišah... Povsod tišina in zlovešč občutek destrukcije, obupa, apatije... In nikjer nikogar. "Kam grem, kam grem ?" se vpraša Slovenec. "Saj to je vendar cesta za prihodnost, mar ne ? Čudna neka prihodnost..."
In potem , nekje v daljavi, Slovenec končno spet zagleda postavo, ki se mu približuje. Slovencu zaigra srce, ker bo lahko spet spregovoril s človekom... ampak se hitro obvlada in si nadene svojo standardno zakrknjeno, mrko masko, tisto za posebne priložnosti.
Ta, ki prihaja nasproti, je drugačen od vseh, ki jih je videl do sedaj... Črnolas je, neobrit, v ponošeni obleki, skoraj malo raztrgan, ampak vseeno vedrega obraza in jasnega pogleda. Slovenec ga gleda nezaupljivo, poln sumničenja.
" Salam Aleykum, kolega ..." veselo pozdravi Egipčan. " Kam pa, kam ? .... " In mu zamrzne beseda v grlu, tudi njemu, ki se je ravno skobacal izpod 30-letne diktature.
" Pri Preroku Mohamedu ! Janez, a veš, da te po nogah grize 7 nadležnih sfriziranih pudljev, ki so te obgrizli že skoraj do kosti ?! Joj, ena pudlica te grize celo za jajca... Glej, cele noge imaš že krvave, izkrvavel boš ! Naj ti pomagam, pregnal jih bom ..."
In spet vzroji naš kranjski Janez, spet v trenutku odpadejo vsi njegovi dvomi :
" Kaj ?! A prav slišim ? Ti, smrdljivi Arabec, ki spiš v dreku in natepavaš ovce, ti boš meni govoril ? Umakni se mi s poti. Sicer pa, to niso nobeni sfrizirani pudlji, temveč je to slovenski pravosodni sistem, vključno z odvetniki, tožilci in represivnimi organi. Ta je še posebej ključen za srečno prihodnost moje domovine ! Le tiho bodi in mi daj mir..."
In Slovenec se odločno požene naprej, mimo Egipčana, s krvavimi nogami, bolečim križem in zmedeno glavo...A po par korakih ga senca dvoma le premami. Ustavi se, se obrne in naduto zakliče Egipčanu : "Hej, smrdljivec, povej mi... a je to RES cesta za prihodnost ?"
Egipčan je rahlo jezen in malo ga ima, da bi nadutežu pretipal obisti... Vendar ima čisto dovolj drugih, pomembnejših opravkov. Mudi se mu. Zato le pokima: "Ja, Janez... to je cesta za prihodnost. Srečno. "
In gresta naprej, vsak na svojo stran.
Zdaj je Slovenec že resnično utrujen. Izgubil je že mnogo krvi, pijavke ga sesajo, pudlji grizljajo, vrane krakajo, prasec ga jebe brez prestanka... Ampak on gre naprej. Pokrajina postaja vedno bolj podobna puščavi, le tu in tam ob cesti raste še kak posušen grm na zadnjih vzdihljajih. Ruševine , uničeni tanki, sežgani avtomobili... "Kam sem prišel ?" se sprašuje Slovenec. Spusti se noč. Nikjer nikogar. Slovenec pa še kar hodi, hodi... Nato se mu zazdi, da zasliši pred sabo korake, ki se mu približujejo...Da, res je. Nekdo je tam.
"Free Libya !" se zadere iz noči. "Free Libya, Janez..." se zareži Libijec, ko se končno srečata. Libijec je pretepen, okrvavljen, raztrgan, z minometom na ramenu, ampak z neustavljivim žarom v očeh, poln upanja, poln življenja... Obraz mu žari. "Janez, prijatelj, kako sem vesel, da sem te srečal. Si prišel pome, da mi pokažeš pot ? Hvala ti, efendi, hvala ti. Pridi, pojdiva skupaj v prihodnost ! Daj mi roko, brat, greva skupaj za vsemi ostalimi."
Slovenec sumničavo odtegne roko. Kaj je zdaj to ? Je to prihodnost ? Nekaj mu ni jasno. Kljub temu ne pokaže zmedenosti. Sikne skozi stisnjene zobe:
" Ne dotikaj se me, prase umazano... Poglej se, kakšen si ! Uprl si se svojemu dobremu polkovniku in kaj imaš zdaj od tega ? Ha ! Ranjen si, lačen, raztrgan... Bedak. Kje je tvoja varnost, kje je tvoja zaščita ? Vsemu si se odpovedal, le za to iluzijo svobode in prihodnosti. Hahaha, kak idiot. Takih ljudi, ki se uprejo svojim avtoritetam, jaz ne spoštujem. Nič nočem s tabo, bandit kontrarevolucionarni... "
Libijec ga gleda začudeno in rahlo razočarano...Ampak vseeno mu je. Njegova pot je jasna, njegov pogled uperjen v eno samo točko na obzorju. Pripravljen je tudi umreti za svojo svobodo. Slovenca ne bo mogel nikoli več razumeti. " Ja, škoda, Janez... sem mislil, da bova šla skupaj, bi nama bilo lažje. Ampak, ni panike...Lahko grem tudi sam. Ampak, nekaj sem vseeno radoveden... daj mi še prosim povej, kaj je ta 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka, ki jo tako skrbno valjaš pred sabo, kot hrošč govnač ?"
Slovenec se zdaj junaško izprsi, kolikor mu to še omogoča pohabljeni križ, in ponosno izjavi:
" To, ti kontrarevolucionarni pro-zahodni sodelavec temnih imperialističnih sil, to ni nobena 300 kilogramska krogla kompaktnega postanega dreka... To, ti fašistični nelojalni terorist, ki tega ne boš mogel nikoli razumeti - to je moj Ponos. My Precious ! To je moja slavna revolucionarna preteklost, brez katere ni srečne prihodnosti moje domovine ! Nosim jo s sabo, kamorkoli grem. Raje crknem, kot da bi se ji odpovedal."
Libijec gleda Slovenca, zabodeno kot tele v nova vrata... In reče le : "Ojoj!"
Potem si zadega svoj minomet na ramo, se obrne in stopi z odločnim korakom naprej, ne da bi se sploh poslovil od Slovenca. Mudi se mu... Prihodnost ga čaka. Nima časa za neumnosti.
Slovenec gleda za njim. Nekako se mu zdi, da je prišel do točke, kjer ni več vrnitve... Ampak vseeno še zakliče za Libijcem: "Hej, a je to cesta za prihodnost ?"
In Libijec se obrne in se zasmeje: " Je, seveda je cesta za prihodnost...Ampak, Janez, ti hodiš v napačno smer. Čao."

Potem se Janez ustavi. Pijavke na glavi mu še naprej sesajo kri, 200 kilogramski prasec je še vedno zadovoljno pozicioniran na njegovem hrbtu, pudlji mu grizljajo jajca, vrane še vedno krakajo svojo mračnjaško lajno, 300 kilogramska krogla postanega dreka še vedno čaka, da jo bo zakotalil naprej... Takrat se Janezu počasi, počasi začne svitati.
"Zakaj moram vse to prenašati ? " se vpraša. " Ali res MORAM ? Zakaj ne bi odvrgel tega prasca s hrbta, odstranil pijavk, zbrcal pudljev s svojih nog, nagnal teh fatalističnih vran s svojih ramen... In zakaj, zakaj, zakaj, ZAKAJ bi moral v nedogled s sabo, kamorkoli grem, vlačiti to smrdljivo, popolnoma neuporabno 300 kilogramsko kroglo ? Zakaj ?"
Toda... Še v tistem trenutku, ko začne Janez razmišljati svoje prve kontrarevolucionarne misli, to zaznajo pijavke, prisesane na njegovih možganih. Pijavke nemudoma pošljejo signal vranam, da je treba takoj drastično povišati glasnost krakanja, tako da ne bo imel Janez več niti priložnosti misliti. Pijavke tudi sporočijo 200 kilogramskemu prascu, da naj ga zatlači še globlje v Janezovo rit, pudljem pa, da zagrizejo še odločneje v njegove kosti. Protinapad parazitov je učinkovit. Janezu se od povečanega pritiska skoraj zmeša. Kot dobri primerek Pavlovovega psa, ki zna refleksno reagirati na zunanje signale, takoj poveže svojo prepovedano kontrarevolucionarno misel z bolečino v riti, v ušesih in kosteh. Takoj, ko neha misliti, pijavke sporočijo ostalim parazitskim sodelavcem, da lahko pritisk spet popustijo. Terapija doseže svoj namen in Janez je ponovno nevtraliziran. Oddahne si. Če ne bo mislil kontrarevolucionarnih misli, bo smel živeti. Sicer je res, da bo to bolj životarjenje, ne življenje... Ampak njegova domovina bo srečna. In lahko bo še naprej opravljal svojo primarno dolžnost - kotaljenje 300 kilogramske krogle postanega dreka, kamorkoli bo šel. Zdaj je Janez spet pomirjen.

"Saj, moje življenje je res prekleto težko...auu, kako me boli križ...pa rit tudi... pa jajca...pa malo se mi že blede v možganih od pomanjkanja krvi in od vsega tega krakanja. Ampak sem še vedno dovolj dober, da opravim svojo dolžnost. Prihodnost je pa tudi precenjena... Poglej te bedake, ki sem jih srečal na cesti. Vsi rinejo v to prihodnost, v to svobodo, tudi če so goli, raztrgani in pretepeni. Vsi so pripravljeni tvegati. Ampak zakaj ? Saj prihodnosti ne poznamo. Zakaj bi torej rinili v njo, če je tako nezanesljiva ? Preteklost je lepša. Preteklost je varna. Preteklost je fiksna in stabilna. Tam se nikoli nič ne spreminja. Tam je že vse napisano in vedno bo tako. Ja, prava pot je v preteklost, in ne v prihodnost."

In Janez se vzravna, kolikor se še more, zagrabi svojo kroglo dreka in jo odkotali dalje.

Janez gre naprej... naprej v preteklost.
Zgodba se nadaljuje nekako takole...

Ko je Janez končno spoznal, da so na levici pravzaprav vsi lopovi sreča na svoji trnovi poti argentinskega Slovenca. Prijazen starejši možakar milega pogleda mu z prijaznim glasom zapoje na dušo:

"Oj Janez glej kaj ti delajo balkanci, levaki, opankarji in komunisti. Dovoli da ti pomagam postati ponovno svoboden, ponosen in demokratičen Slovenec. Verjemi kmalu ti bo bolje in cedila se bosta med in mleko. Vse kar moraš narediti je, da na volitvah voliš za nas, moliš redno 10 očenašev, delaš do smrti za mezdo, plačuješ drage položnice in kupuješ zlate cegle.

Pa mu Janez besno reče. "Zakaj moram pa kri scat, da lahko normalno živim?"

Argentinski Slovenec se mu milo nasmeje in reče: Ja Janez da boš končno konkurenčen...

Janez besno ugotovi, da so tako na levi kot na desni lopovi. Razlika je le da levi odkrito kradejo na račun fantomskih socialnih pravic desni pa prikrito na račun sužnjelastniške konkurenčnosti...

...in se končno vpraša Janez koji ku*ac moram te avtohtone politične pijavke in gospodarske svinje sploh gledat? Pokliče soseda Francija, Jožeta, Iveka, Mujota, Ibrota, Miloša in vse politike odtera v tri PM.

...in vsi skupaj so živeli srečno in svobodno do konca svojih dni. :-)

Strani: 1 2 3